Pozabljeni gorenjski junaki na severni meji

Kranj – Na Gorenjskem še pred dobrimi desetimi leti ni bilo veliko spominskih znamenj, ki bi spominjala na boj za našo severno mejo po prvi svetovni vojni, in knjig, ki bi opisovale to pomembno in predolgo zamolčano obdobje narodne zgodovine. Najpogosteje so nanj spominjali le kipi generala Rudolfa Maistra in nekaj spominskih plošč.

Z ustanavljanjem društev generala Rudolfa Maistra, med njimi tudi kranjskega, so boji za severno mejo in njegovi bojevniki vstali iz pozabe. Kranjsko društvo je leta 2018 izdalo knjigo z naslovom Stražarji Karavank – Lojze Ude in boji za severno mejo. K pisanju je povabilo priznane poznavalce in raziskovalce tega obdobja, pri izdaji pa je pomagalo več kot deset gorenjskih občin.

»Lani, ko smo praznovali Maistrovo leto, smo se odločili za izdajo nove knjige o bojih za severno mejo na Gorenjskem. Najprej smo jo poimenovali Alfred Lavrič in gorenjski junaki v bojih za severno mejo, sedaj pa ima delovni naslov Pozabljene bitke. Z njo želimo počastiti spomin na pozabljene junake na Gorenjskem. Najprej na majorja Alfreda Lavriča, ki je bil poveljnik Maistrove vojske za Južno Koroško, s katero je novembra leta 1918 osvojil Borovlje in kjer je bil januarja leta 1919 hudo ranjen. Potem pa tudi na druge pomembne može v bojih za severno mejo na Gorenjskem, na Karla Šefmana, na Janka Vilmana, na Rudolfa Badjuro, na dr. Janka Brejca in na Lojzeta Udeta,« je o nastajajoči knjigi povedal Roman Nahtigal, predsednik Društva generala Rudolfa Maistra Kranj.

»Na Gorenjskem je bilo med prostovoljci, borci za severno mejo poleg omenjenih še veliko drugih zaslužnih in predanih mož, ki so vse svoje sile usmerili za slovensko stvar in o katerih se danes le poredko kaj napiše ali spregovori. Ob osrednji figuri Rudolfu Maistru so obstajali še drugi 'maistri', ki so prav tako razumeli prelomnost časa. Med njimi je treba za zahodni gorenjski del najprej omeniti nekdanjega gojenca terezijanske vojaške akademije Alfreda Lavriča, ki je med prvo svetovno vojno poveljeval v pretežno slovenskem 17. avstro-ogrskem pehotnem polku, imenovanem Kranjski Janezi. Po razpadu monarhije je po odločitvi tedanjih slovenskih oblasti, a brez njihove izdatne podpore, zgolj s prostovoljci, ki jih je sam nabral, odločilno posegel v boje na Koroškem,« je zapisal sourednik knjige dr. Miha Šimac. Poleg njega so avtorji prispevkov v nastajajoči knjigi dr. Gregor Antoličič, dr. Blaž Torkar in Marko Ličina.

Knjiga z okoli 220 stranmi bo izšla v nakladi tisoč izvodov. Izdajo bodo poleg kranjskega Maistrovega društva financirali Zveza društev general Rudolf Maister, Direktorat za vojne veterane in vojaško dediščino pri Ministrstvu za obrambo Republike Slovenije in donatorji, med katerimi je več kot deset gorenjskih občin, ki so pomagale že pri izdaji knjige Stražarji Karavank. Ustvarjalci nove knjige upajo, da bo med donatorji vseh 18 občin z območja Gorenjske, ki bi bila lahko brez junakov na severni meji manjša, kot je danes. Knjiga ne bo naprodaj. V zahvalo jo bodo prejeli donatorji, ki jo bodo lahko podarili knjižnicam in šolam ali jo uporabili za druge namene.