Poziv k miru podonavskih viteških redov

Na Bledu je potekala prva mednarodna konferenca podonavskih viteških redov Honour and Peace – Čast in mir. / Foto: arhiv Silvestra Likarja

Poziv k miru podonavskih viteških redov

Na Bledu je 25. in 26. septembra potekala prva mednarodna konferenca podonavskih viteških redov Honour and Peace – Čast in mir, ki jo je pod okriljem Viteške akademije organiziral Viteški red sv. Jurija s Koroške.

Bled – Srečanje je bilo namenjeno povezovanju viteških redov ter predstavitvi njihovih dejavnosti na področju dobrodelnosti, izobraževanja, družbenega vpliva in ohranjanja kulturne dediščine, je pojasnil veliki mojster in veliki prior Viteškega reda svetega Jurija s Koroške Silvester Likar. Srečanje je bilo po njegovih besedah edinstvena priložnost za predstavitev pobud, programov in projektov, ki ustvarjajo pozitivni družbeni vpliv ter spodbujajo vključevanje, medgeneracijsko sodelovanje in kulturni dialog.

Udeleženci mednarodne konference so se v svojih razpravah posvetili vprašanjem miru in mednarodnega sodelovanja, humanitarnim projektom ter vlogi kulturne dediščine in civilne družbe.

Več govoriti o miru

Konferenca je potekala pod pokroviteljstvom nadvojvode Avstrije in princa Toskane​ Sandorja Habsburg-Lothringena, častni pokrovitelj pa je bil predsednik državnega sveta Marko Lotrič. Srečanje se je začelo v Preddvoru s sveto mašo v slovenskem in nemškem jeziku, ki jo je vodil Janez Juhant, in sprejemom na gradu Dvor. Drugi dan je konferenca potekala v Vili Bled, kjer so predstavili primere dobrih praks in projekte viteških rodov, sledile pa so panelne razprave o njihovem družbenem vplivu in humanitarnem delu ter kulturni dediščini in čezmejnem sodelovanju. »V tem nepredvidljivem svetu moramo več govoriti o miru in o tem, kaj lahko kot civilna družba k temu miru prispevamo,« je poudarila viteška poveljnica Sonja Sofija Bercko-Eisenreich, ki verjame, da s tovrstnim povezovanjem in mednarodnim sodelovanjem lahko dosežejo večji učinek. »Številni govorci so predstavili različne poglede in pristope, kar nas bogati.« Konferenca je bila po njenih besedah tudi priložnost za pripravo nastavkov za nove čezmejne projekte. Med njimi je poudarila delo z otroki, ki so doživeli vojne travme, in turistični projekt Pot miru. Župan Preddvora Rok Roblek pa je poudaril pomen ohranjanja kulturne dediščine. »Zgodbe iz preteklosti lahko predstavljajo trden temelj za izobraževanje in s tem za kakovostne odločitve v dobro družbe.« Prepričan je še, da za sprejemanje trdnih in trajnostnih odločitev prav nihče ne sme biti izključen.

Služiti drug drugemu

Konference so se udeležili tudi predstavniki avstrijskega Viteškega reda sv. Stanislava. Alexander Graff de Pancsova je kot osrednji cilj srečanja poudaril promocijo miru, morale in pomoči ljudem. »Nimamo vseh rešitev, imamo pa dobre ideje, konferenca nam je ponudila tudi veliko iztočnic za premislek na poti domov,« je dejal in poudaril še pomen medsebojnega razumevanja in pomoči drug drugemu tudi čez meje.​ Josef von Ritter zu Groenesteyn je čast iz naslova konference navezal predvsem na služenje drugim: »Ko služimo drug drugemu, bo mir avtomatično rezultat tega.« Thomas Edmund Schatz pa je predstavil svoje človekoljubno delo na Koroškem. V okviru številnih dobrodelnih projektov zbirajo sredstva za dobrodelne akcije po vsem svetu ter tudi tako ustvarjajo pogoje za mir in sodelovanje.