Pravica do odklopa v praksi

Ljubljana – Lani novembra je Slovenija uzakonila pravico do odklopa, pred kratkim pa je ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pripravilo tudi podrobnejša pojasnila in smernice za delodajalce, ki morajo do 16. novembra sprejeti ustrezne ukrepe.

»Uzakonjena pravica do odklopa pomeni, da mora delodajalec zagotoviti, da ne posega v prosti čas delavca v času dnevnega ali tedenskega počitka, izrabe letnega dopusta ali druge upravičene odsotnosti z dela,« pojasnjujejo na ministrstvu, ob tem pa je tudi minister Luka Mesec poudaril, da gre za temeljno pravico vseh zaposlenih. »Včasih je veljalo, da je osem ur namenjenih delu, osem ur spanju, osem ur pa prostemu času. V 21. stoletju smo si teh zadnjih osem ur začeli krasti,« je še dejal Mesec.

Kakšne ukrepe morajo torej do 16. novembra sprejeti delodajalci? Pojasnila in smernice so na ministrstvu pripravili v dokumentu na 13 straneh, spodaj pa povzemamo nekatere ključne poudarke.

Od tehničnih ukrepov do ozaveščanja zaposlenih

Ukrepi se določijo s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti, o njih pa mora delodajalec pisno obvestiti delavce. Če ukrepi niso določeni na ravni dejavnosti, se določijo s kolektivno pogodbo ožje ravni. Če pri delodajalcu ni sindikata, mora delodajalec predlog ukrepov pred sprejetjem posredovati v mnenje svetu delavcev oziroma delavskemu zaupniku, ki se mora do ukrepov opredeliti. Če pri delodajalcu ni organiziranega sveta delavcev oziroma delavskega zaupnika, mora o vsebini ukrepov delodajalec pred njihovim sprejetjem obvestiti delavce na pri delodajalcu običajen način.

Konkretni ukrepi, ki jih lahko izvaja delodajalec in jih v smernicah navaja ministrstvo, so lahko tehnične narave. Med njimi navajajo, da se lahko izklopijo strežniki elektronske pošte ali pa se k sporočilu dodaja vsebina, da se delavec izven delovnega časa ni dolžan odzvati na e-sporočilo … Kot dodajajo, gre za ukrepe, ki jih lahko izvede delodajalec ali pa zaposleni sam (vklop nastavitev za samodejni odgovor na e-pošto).

Na ministrstvu med možnimi ukrepi navajajo tudi usposabljanje vodij, dajanje navodil zaposlenim o upoštevanju ukrepov, izobraževanje in ozaveščanje zaposlenih o pravici do odklopa in izrecno prepoved opravljanja dela v času počitka.

Niso vsi podvrženi istim ukrepom

Zakon pri pravici do odklopa ne predvideva izjem, a na ministrstvu dodajajo, da to ne pomeni, da so vsi zaposleni podvrženi istim ukrepom. Na nekaterih področjih, kot so zdravstvo, policija, gasilstvo, kultura in mediji, je pravico težje urediti. Pravica do odklopa je neposredno vezana na ureditev delovnega časa, ki pa je lahko urejena drugače od splošne ureditve po zakonu o delovnih razmerjih. Kot je pojasnil minister, pravica do odklopa za zaposlene ne velja tudi v primeru, ko so v stanju pripravljenosti ali pa dežurni.

Če delavec v sporu navaja dejstva, da delodajalec ni zagotovil pravice do odklopa, je dokazno breme na strani delodajalca. Zagrožena kazen za delodajalca, ki ne zagotavlja pravice do odklopa, je od 1500 do štiri tisoč evrov. Za manjšega delodajalca je predpisana globa od tristo do dva tisoč evrov. Za delodajalca posameznika je predpisana globa od 150 do tisoč evrov. Z globo od 150 do tisoč evrov se kaznuje tudi odgovorna oseba delodajalca.

Inšpektorat bo sicer v prvih mesecih izdajal le opozorila.