Pravilno dihanje

Pravilno dihanje je trodelno dihanje: vdih–izdih–premor. Premor je enako pomemben kot vdih in izdih. Dihanje brez premora je značilno za simpatično stanje avtonomnega žičnega sistema (to je takrat, ko smo vznemirjeni). Premor pa dviguje parasimpatični del avtonomnega živčnega sistema (to je takrat, ko smo umirjeni). Stanje umirjenosti je pomembno, saj se naše telo hitreje in bolje obnavlja v stanju umirjenosti. Tudi zato je tako zelo pomemben spanec. Običajno so ljudje začudeni, ko začnejo prakticirati dihalni premor. Takrat se morajo ustaviti in začnejo opazovati, da je v naravi premor, »pavza«, normalno stanje.

Pravilno dihanje je vedno (razen v skrajnih naporih) dihanje skozi nos. V nosni votlini se zrak prečisti, segreje in navlaži. V nosni votlini se zraku dodajo še drugi plini, ki blagodejno pripomorejo k dostavi kisika v celice.

Pri pravilnem dihanju (iz trebuha in s spodnjim delom pljuč) je najpomembnejša mišica trebušna prepona. To odlično poznajo pevke in pevci. Trebušna prepona ali diafragma se med vdihom in izdihom premika gor in dol, se splošči in razširi in na ta način veča prostornino v pljučni votlini. Pri pravilnem dihanju se spodnja rebra (oz. mišice med rebri) razširijo, trebuh pa se razširi naprej in tudi narazen. Hkrati pa so ramena na miru, se ne dvigujejo gor in dol. Pravimo, da vdihnemo v spodnji del pljuč, v trebuh in celo v ledveni del hrbta. Vdih v spodnji del pljuč je ključen, saj je tam največ pljučnih mešičkov, kjer pride do izmenjave kisika in ogljikovega dioksida. Zanimivost našega telesa: v obeh pljučnih krilih je ogromno pljučnih mešičkov, ki omogočajo veliko površino za dihanje – približno 75 kvadratnih metrov, kar je približno velikost teniškega igrišča!

Pri optimalnem dihalnem ciklu se zrak giblje enakomerno in gladko skozi dihalne poti, kar omogoča učinkovito izmenjavo plinov – dovajanje kisika v krvni obtok ter izločanje ogljikovega dioksida iz telesa. Optimalen vdih (skozi nos): 1. spodnji del trebuha (pod popkom) – trebuh se razširi, s tem masiramo tudi svoje notranje organe, 2. v stranski del reber (rebra se razširijo; problem je, ker so velikokrat medrebrne mišice zakrčene), 3. v ledveni del. Drugače zapisano, govorimo o piramidno-lijačnem dihanju. Pravilno dihanje: pri vdihu se središče telesa razteza v vse strani od pazduhe do medenice. Ob vdihu ne čutimo, da bi se podaljšali ali povišali. Bolj čutimo, kot da bi se razširili v prostor in se ob izdihu spet skrčili navznoter. Bistveno pa je gibanje trebušne prepone.

Pravilno dihanje nam da moč. Da smo izgubili to moč, nam je telo serviralo nepravilno dihanje. Vendar to je bilo že davno nazaj. Sedaj smo odrasli. Moč predvsem potrebujemo, da se postavimo zase in da postavimo meje drugim.