Pred dnevom, ko se bo mošt spremenil v vino

Kranj – Ta konec tedna bodo po številnih krajih po Sloveniji potekale prireditve ​ob martinovem, na katerih se vinarji, vinogradniki in ljubitelji vina veselijo časa, ko se po stari tradiciji mošt z obredom krsta spremeni v vino. Po podatkih republiškega statističnega urada (SURS) so slovenski vinogradniki lani obdelovali 14.404 hektarjev vinogradov, v katerih je raslo nekaj več kot 57 milijonov trsov. Na približno 70 odstotkih vseh površin so pridelovali bele sorte grozdja. »Letina grozdja je bila podpovprečna, povprečni pridelek obeh sort grozdja pa se je v primerjavi s povprečjem zadnjih desetih let zmanjšal za 15 odstotkov,« so pojasnili na statističnem uradu.

Manjši pridelek grozdja

Letošnji skupni pridelek grozdja, okrog 72.000 ton, naj bi bil po navedbah SURS-a za okoli 8 odstotkov manjši od lanskega. Povprečni pridelek belega grozdja bo s 5,1 tone na hektar po pričakovanjih za petino manjši od desetletnega povprečja. »Pričakujemo tudi manjšo letino rdečega grozdja; 5,2 tone na hektar je za 17 odstotkov manj od povprečja zadnjih desetih let,« so dodali.

Po zadnjih podatkih iz popisa vinogradov se je z vinogradništvom ukvarjalo 28.481 pridelovalcev. Povprečni vinogradnik je v povprečju obdeloval 0,54 hektarja vinogradov. Največ pridelovalcev, kar 91 odstotkov vseh, jih je grozdje pridelovalo na manj kot enem hektarju, skupno pa so ti obdelovali 31 odstotkov celotne površine vinogradov v državi.

Stopnja samooskrbe z vinom

V tržnem letu 2022/2023 je bilo v Sloveniji pridelanih 572.000 hektolitrov vina, od tega so bela vina obsegala 67 odstotkov. Stopnja samooskrbe se je kljub rahlemu upadu proizvodnje zvišala na 92 odstotkov. Razpoložljiva količina vina na prebivalca je znašala 29 litrov, od tega so bela vina predstavljala 69 odstotkov oziroma 20 litrov.

Gospodinjstvo je za nakup vina leta 2022 v povprečju porabilo 50,94 evra. Medtem ko smo lani v trgovini za liter namiznega vina odšteli povprečno 2,23 evra in za liter kakovostnega 4,71 evra, je slednji v gostinskem lokalu stal 19,52 evra. Za ta znesek je bilo treba lani delati povprečno 135 minut. »S povprečno mesečno neto plačo bi si tako v gostinskem lokalu lahko privoščili 74 litrov kakovostnega vina,« so pojasnili na SURS-u.

Lani je Slovenija izvozila za 19,6 milijona evrov vina, največ v Združene države Amerike (17 odstotkov), Italijo (14 odstotkov) in na Hrvaško (14 odstotkov). Uvozili smo za 20,7 milijona evrov vina iz svežega grozdja, največ iz Francije in Italije (iz vsake po 28 odstotkov) ter Severne Makedonije (13 odstotkov).

Ulice z besedo vinograd

V Sloveniji imamo 22 ulic, ki imajo v svojem imenu besedo vinograd, kot so Cesta med vinogradi, Med vinogradi, Na vinograd, Pod vinogradi, Vinogradniška cesta, Vinogradniška pot, Vinogradniška ulica. Najdemo pa tudi naselje Vino. V njem je po podatkih SURS-a na začetku letošnjega leta živelo 155 prebivalcev.

Ne vozite pod vplivom alkohola

Martinovo, ki ga praznujemo 11. novembra, je v Sloveniji priljubljen praznik, ob katerem pogosto potekajo druženja in pokušine vina. Agencija za varnost prometa in policija ob tej priložnosti pozivata: »Ne vozite pod vplivom alkohola niti se ne zanašajte na voznike, ki so uživali alkohol.« Za varno vrnitev domov priporočata uporabo javnega prevoza, ki bo na mnogih lokacijah po Sloveniji brezplačen, ali taksi storitev.

Dejstva o vplivu alkohola na vožnjo

Kot pojasnjujejo na agenciji, že prvi kozarec alkohola vpliva na naše zaznavanje, zmanjša sposobnost presoje in podaljša reakcijski čas, kar pomeni večje tveganje v prometu. »Pri koncentraciji alkohola 0,5 promila se verjetnost prometne nesreče podvoji, pri 1,5 promila pa je tveganje kar 22-krat večje v primerjavi s treznim voznikom. Alkohol vpliva na zmožnost obvladovanja kritičnih situacij, kar je ključnega pomena, saj je promet nepredvidljiv,« so poudarili.

Zmotni miti

Agencija opozarja tudi na pogoste zmote, kot sta prepričanji, da lahko obilna hrana ali gibanje na svežem zraku ublažita učinke alkohola. Hrana sicer lahko upočasni absorpcijo alkohola, vendar ne zmanjša njegovega vpliva – alkohol se namreč še vedno presnavlja v jetrih. »Ena merica alkohola, ki je prisotna v enem decilitru vina, se presnavlja približno eno uro, pri večji količini popitega alkohola se ta čas podaljša. Izgovori, da so nas drugi prepričali v pitje, da je pot do doma zelo kratka ali da nismo toliko spili, da ne bi mogli voziti, so v času martinovega še bolj iz trte izviti,« poudarjajo na Agenciji za varnost prometa.

Posledice so lahko trajne

Povzročitev smrtne prometne nesreče in poškodb pod vplivom alkohola po navedbah agencije ni zgolj nesreča, temveč posledica neodgovorne odločitve posameznika, ki sede za volan ali krmilo motorja in takšno dejanje povzroči. »Posledice so lahko trajne in globoko zaznamujejo življenja posameznikov ter njihovih družin,« so dejali in dodali, da je alkohol najbolj problematičen pri voznikih, kjer so tudi posledice prometnih nesreč najtežje. Prav tako pa je dejavnik tveganja za nastanek prometne nesreče pri kolesarjih in pešcih.

Agencija in policija ob robu še svetujeta: »Da ne bi vse življenje obžalovali enega samega trenutka nepremišljenosti, bodimo odgovorni in se odpovejmo vožnji, kadar uživamo alkohol. V promet se podajte le s trezno glavo, upoštevajte pravila in predpise, vozite s prilagojeno hitrostjo in pozorno do vseh udeležencev. Za varnost pešcev, kolesarjev in voznikov e-skirojev pa velja, da za svojo zaščito poskrbijo tudi z ustrezno vidnostjo v prometu.«