Predlagatelji referenduma o Jek 2 so se premislili

Državni poslanci so na včerajšnji izredni seji odločali o preklicu posvetovalnega referenduma o novi jedrski elektrarni v Krškem (Jek 2), ki bi moral v skladu z odlokom, sprejetim 10. oktobra s skoraj dvotretjinsko večino, potekati 24. novembra. Poslanske skupine Svobode, SDS, SD in NSi ter poslanca narodnih skupnosti, ki so referendum tudi predlagale, so namreč v torek v državni zbor vložile predlog odloka o prenehanju veljavnosti Odloka o razpisu posvetovalnega referenduma o zagotavljanju stabilne oskrbe z nizkoogljično električno energijo. V predlogu razveljavitvenega odloka predlagatelji ugotavljajo, da se upoštevajoč nastale okoliščine postavlja utemeljen dvom v to, ali lahko volivci informirano, avtonomno in odgovorno odločajo o tako pomembnem dolgoročnem vprašanju nacionalnega pomena, kot je oskrba z električno energijo. Prvi so k preklicu referenduma v ponedeljek pozvali v SDS in SD, kasneje so jim sledili še v Svobodi in NSi, medtem ko so v Levici izvedbi referenduma ves čas nasprotovali, ker da bi bil zaradi pomanjkanja relevantnih podatkov preuranjen. Po besedah poslanca Zvonka Černača (SDS) je politično delovanje v zvezi s projektom oziroma verodostojnost pred začetkom uradne kampanje glede posvetovalnega referenduma o Jek 2 močno omajano. »Referendumsko vprašanje se je zmanipuliralo, vladajoča koalicija, ki nosi največjo odgovornost, pa ni enotna,« je dejal in poudaril, da bi odločanje v danih razmerah imelo dolgoročne negativne posledice za državo in ljudi ter bi povzročilo veliko škodo. Še isti dan sta minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer ter vodja poslanske skupine Svoboda Nataša Avšič Bogovič sporočila, da tudi Svoboda podpira umik referenduma. Kumer je ob tem ravnanje SDS označil za zavajanje ljudi, saj je prav ta stranka januarja podala pobudo za posvetovalni referendum, premier Robert Golob pa da je potem z namenom doseči nacionalni konsenz uspel poenotiti politične stranke. Opravila za izvedbo referenduma so sicer že stekla, danes bi se morala začeti tudi referendumska kampanja.

Premier Golob pri ameriškem predsedniku

Premier Robert Golob se je v torek v Beli hiši srečal z ameriškim predsednikom Joejem Bidnom. Golob je po pogovoru dejal, da obisk Bele hiše razume kot izraz spoštovanja, zaupanja in prijateljstva med državama. Z Bidnom sta načela številne teme od mednarodnega dogajanja do bilateralnih odnosov. »Nisva se o vsem strinjala, ampak med zavezniki in prijatelji si moramo povedati, kar si mislimo,« je dejal Golob. Biden je po njegovih besedah razumel, da imata Slovenija in Združene države Amerike še posebej na razmere na Bližnjem vzhodu nekoliko različne poglede, tako da se je, kot je dejal, njun pogovor, ko sta bila sama, največ sukal okrog tega. Strinjala pa sta se, da je treba narediti vse, da na Bližnjem vzhodu pride do prekinitve ognja, izpustitve talcev in zagotavljanja humanitarne pomoči. Iz Bele hiše so po prvem obisku slovenskega predsednika vlade po 18 letih sporočili, da sta se voditelja poglobljeno pogovarjala o številnih zunanjepolitičnih vprašanjih skupnega interesa, Biden pa se je Golobu zahvalil za vlogo Slovenije pri zamenjavi zapornikov z Rusijo.

Parafirali kolektivno pogodbo za javni sektor

Predstavniki vlade in sindikatov javnega sektorja so v torek parafirali kolektivno pogodbo za javni sektor, ki jo bodo podpisali predvidoma v prvi polovici novembra skupaj s krovnim dogovorom in kolektivnimi pogodbami dejavnosti. Obenem so v torek podpisali dogovor o korakih za razveljavitev novega plačnega zakona, če do 15. novembra ne bodo sprejeti vsi dokumenti. Po besedah državne sekretarke z ministrstva za javno upravo Mojce Ramšak Pešec so bistveni del kolektivne pogodbe dodatki k plačam, o katerih so se natančneje dogovorili, uskladili pa so se tudi o višjem plačilu za nadure v določenih pogojih in o osnovnem mehanizmu za odpravo nesorazmerij v plačah. S parafo so bili zadovoljni tudi v sindikatih. Vodja ene od sindikalnih pogajalskih skupin Jakob Počivavšek je tako povedal, da se jim je v torek uspelo dogovoriti še o več odprtih zadevah.

Tonin še naprej predsednik NSi

Na kongresu NSi, ki je minulo soboto potekal v Škofji Loki, so dosedanjemu predsedniku Mateju Toninu podelili nov dvoletni mandat na čelu stranke. Tonin, ki NSi vodi zadnjih šest let, je bil sicer edini kandidat za predsednika stranke. Kot je povedal po izvolitvi, bo ključno poslanstvo v naslednjih dveh letih, da parlamentarne volitve leta 2026 prinesejo zamenjavo oblasti. Z ekipo bodo trdo delali, da bo Slovenija lahko zadihala in šla po drugačni poti, ki si jo vsi zaslužimo, je napovedal.