Predlog sodne poravnave v primeru Adrie Airways

Kranj – Stečajni upravitelj Janez Pustatičnik je leta 2022 proti nekdanjima nemškima menedžerjema Arnu Schusterju in Holgerju Kowarschu vložil odškodninsko tožbo. Po prevzemu Adrie Airways s strani sklada 4K Invest sta namreč prevzela vodenje letalske družbe, ki sta jo finančno izčrpala in poslala v stečaj, upnikom pa je nastala velika škoda.

Obravnava tožbe je na sodišču stekla lani spomladi, nato je jeseni stekla tudi mediacija, ki pa ni bila uspešna. Nadaljevanje postopka je bilo predvideno julija letos, a do tega ni prišlo. Nedavno je kranjsko okrožno sodišče na spletnih straneh Ajpesa objavilo predlog pogojne sodne poravnave med stranema, ki bi lahko pomenila konec spora.

Kowarsch in Schuster bi se po predlogu solidarno zavezala, da v 30 dneh po pravnomočnosti sklepa sodišča o soglasju k sklenitvi poravnave na račun Adrie v stečaju plačata 450.000 evrov. Poravnava bo veljavna le, če bo znesek poravnan pravočasno, soglasje pa mora podati tudi tričlanski upniški odbor, v katerem so ameriška družba Aerocentury, irsko podjetje EIC Aircraft Leasing in Zavarovalnica Triglav. Po besedah Pustatičnika je glavni razlog za sklenitev poravnave hitrejši zaključek stečajnega postopka, ki traja že od leta 2019.

Čeprav v poravnavi dogovorjeni znesek močno odstopa od višine tožbenega zahtevka, je treba po navedbah stečajnega upravitelja upoštevati dejstvo, da je tožbeni znesek oblikovan na podlagi zakonskega pravila, ki uzakonja izpodbojno pravno domnevo, da so upniki, če poslovodstvo ne dokaže drugače, utrpeli škodo, ki je enaka razliki med celotnim zneskom priznanih terjatev in zneskom, do katerega bo terjatev plačana v stečajnem postopku.

Poravnava bi tako odpravila več negotovosti. Prva je vprašanje odgovornosti – nekdanje nemško poslovodstvo je med postopkom zatrjevalo, da za celotno vsoto neplačanih terjatev ni odgovorno zadnje poslovodstvo in da je velik razkorak med obveznostmi in premoženjem Adrie Airways obstajal že ob imenovanju novih vodilnih po prodaji prevoznika, poleg tega pa da je odgovornost poslovodstva omejena. V tem primeru bi bila po slovenski zakonodaji omejena na višino dvakratnega zneska prejemkov, ki jih je poslovodstvo prejelo, oz. na najmanj 150.000 evrov pri veliki družbi, kakršna je bila Adria.

Negotovost predstavlja tudi izvršljivost morebitne sodne odločitve, da je poslovodstvo odgovorno za celotno škodo, ki jo uzakonja omenjena zakonska pravna domneva. V mediaciji so se namreč pojavili znaki, da bi bila prisilna izvršba v pretežni meri verjetno neuspešna.

Pustatičnik je še zapisal, da je znesek dogovorjen na podlagi dolgotrajnih pogajanj in je tudi izraz tega, da sta toženca dve fizični osebi, od katerih verjetno kaj dosti več ne bi bilo moč izterjati.