Zimski prejemek oziroma obvezno božičnico naj bi zaposleni tako v zasebnem kot javnem sektorju prejeli najkasneje do 18. decembra. / Foto: Pixabay
Zimski prejemek oziroma obvezno božičnico naj bi zaposleni tako v zasebnem kot javnem sektorju prejeli najkasneje do 18. decembra. / Foto: Pixabay
Predlog zakona o božičnici
Vlada predlaga 639 evrov božičnice z izplačilom najkasneje do 18. decembra. Za podjetja v likvidnostnih težavah dopušča zamik nakazila ter letos kot izjemo tudi nižji znesek, in sicer 160 evrov.
Ljubljana – Vlada uvedbo obvezne božičnice predlaga z zakonom o izplačilu zimskega prejemka, ki ga je konec minulega tedna poslala v obravnavo delodajalcem in sindikatom. Znesek izplačila je določila v višini najmanj polovice minimalne plače, kar letos pomeni 639 evrov. Zanj je predvidena oprostitev plačila davkov in prispevkov za socialno varnost, v prvem letu pa se tudi ne bi upošteval pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, s čimer ne bi vplival na socialne transferje, kot so otroški dodatek, subvencija za vrtec, šolska prehrana, so poudarili po obravnavi predloga na četrtkovi seji vlade.
Prejemek naj bi zaposleni tako v zasebnem kot javnem sektorju prejeli najkasneje do 18. decembra. V podjetjih z likvidnostnimi težavami bi izplačilo lahko zamaknili za tri mesece, torej do konca marca; poleg tega predlog zakona v prvem letu dopušča možnost, da nakazilo znaša zgolj osmino minimalne plače, to je 160 evrov, vendar le, če podjetje letos oziroma do 31. marca 2026 ne bi izplačalo na primer dobička ali nagrad poslovodstvu.
Za javne uslužbence ni možnosti zamika izplačila, predvidena pa je prehodna določba za občine, po kateri bi sredstva za zaposlene v občinski upravi in pri posrednih uporabnikih občinskega proračuna, kjer so občine ustanoviteljice, povrnili iz državnega proračuna. Kot navaja Slovenska tiskovna agencija, bi občine morale na finančno ministrstvo najkasneje do 19. decembra poslati zahtevek za povračilo, ki naj bi bilo nato izvedeno do 31. decembra. Podobna ureditev zimskega prejemka je načrtovana za uporabnike državnega proračuna, posredne uporabnike, katerih ustanovitelj je država, in delavce v javnih gospodarskih zavodih.
Zakon predvideva tudi kazni, in sicer od 3.000 do 20.000 evrov globe v primeru neizplačila zimskega prejemka za pravno osebo, samostojnega podjetnika posameznika oziroma posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost. Za odgovorno osebo neposrednega ali posrednega proračunskega uporabnika oziroma javnega gospodarskega zavoda, ki državi ali občini izstavi zahtevek za vračilo stroškov zimskega prejemka iz državnega proračuna v znesku, ki ne izkazuje upravičenih stroškov, je predlagana globa v višini od 1.500 do 8.000 evrov.
Vlada želi predlog zakona vložiti v državni zbor do konca oktobra, a pred tem ga mora potrditi še Ekonomsko-socialni svet. Po petkovih ločenih srečanjih premierja Roberta Goloba z delodajalci in sindikati naj bi v prihodnjih dneh sledili usklajevalni sestanki. Delodajalske organizacije se predvsem zavzemajo, da bi bila božičnica prostovoljna. V anketi, ki jo je opravila Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, obveznega izplačila ni podprlo 91 odstotkov obrtnikov in podjetnikov; po njihovi oceni gre za predvolilno potezo. Med rezultati so na zbornici tudi poudarili, da se bo tretjina članov morala zadolžiti, če bo želela božičnico izplačati letos, skoraj polovica obrtnikov in podjetnikov pa bo primorana dvigniti cene izdelkov in storitev.
Na sindikalni strani medtem pričakujejo izplačilo enake višine zimskega prejemka za vse zaposlene. Predlagana možnost nižjega zneska prinaša neenakopraven položaj, opozarjajo. Po besedah predsednika Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Andreja Zorka bi bilo tudi prav, da ostane izvzet iz določanja osnove za socialnovarstvene prejemke.