Prednost lokalni hrani

Kranj – Teden slovenske hrane se vsako leto odvija v tretjem tednu novembra, letos torej od 17. do 23. novembra. S tem želijo spodbuditi k odkrivanju bogate tradicije slovenskih domačih jedi in koristi, ki jih prinaša, obenem pa tudi večje naročanje, nakupovanje in uživanje slovenske, lokalno pridelane hrane, promovirati slovenske tradicionalne jedi ter spodbujati zdrav način prehranjevanja, je pred začetkom tedna slovenske hrane poudarila Anita Jakuš iz Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS). Osrednji dogodek ostaja tradicionalni slovenski zajtrk, ki ga bodo izvedli v petek, 21. novembra. Včeraj pa so Čebelarska zveza Slovenije (ČZS), Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije in Zveza slovenske podeželske mladine v sodelovanju s Slovenskimi železnicami začele tudi akcijo Lokalna hrana na vlakih, v okviru katere bodo potnikom na vlakih po Sloveniji do četrtka delili jabolka in med, obenem pa priložnost izkoristili za pogovor s potniki o pomenu lokalno pridelane hrane. Na progi Žirovnica–Ljubljana sta se deljenju jabolk in medu pridružila tudi predsednik ČZS Boštjan Noč in župan Mestne občine Kranj Matjaž Rakovec.

Pri projektu so se povezali številni partnerji. Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Mateja Čalušić je poudarila, da nas teden slovenske hrane vabi k razmisleku, od kod prihaja hrana, ki jo uživamo, in kako z njo ravnamo. »Vrhunec tedna bo tradicionalni slovenski zajtrk, ki nas spomni na globok pomen domače hrane, kamor sodijo tudi kruh, maslo, med, mleko in jabolko – pet živil, ki simbolizirajo delo slovenskih rok in predstavljajo srce naše prehranske kulture.« Opozorila je na pomen sodelovanja, povezovanja vseh členov verige, ki nam zagotavljajo prehransko varnost. »Naša naloga pa je tudi ozaveščanje potrošnika o pomenu slovenske hrane, da se bo odločal na podlagi pravilnih informacij in posegal po kakovostni, lokalno pridelani hrani.« Povezovanje, je dodala, naj bo skupni cilj v prihodnje, da bi zgradili trden, a enostaven most od pridelovalcev, kmetov, ki pogosto opozarjajo, da v družbi ne čutijo prepoznavnosti svojega trdega dela ali spoštovanja poklica, do potrošnikov, ki se včasih prav tako počutijo izigrane ali ne dovolj informirane. »Uživanje lokalne hrane je naložba v razvoj in ohranjanje slovenskega kmetijstva in živilske industrije.« Ob tem je direktorica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS Tatjana Zagorc prepričana, da prav teden slovenske hrane prispeva tudi k dobremu sodelovanju vseh, ki so vključeni v verigo preskrbe s hrano ter k večjemu spoštovanju proizvajalcev hrane in naravnih virov, potrebnih za njeno proizvodnjo. Prav zato, je dodala, letos poudarjajo pomen izobraževanja o hrani.

Zajtrk temelj zdravja in dobrega počutja

Teden slovenske hrane spodbuja tudi k bolj trajnostnim in zdravim prehranjevalnim navadam. Generalna direktorica direktorata za javno zdravje na ministrstvu za zdravje Vesna Marinko je zato poudarila, da je projekt Tradicionalni slovenski zajtrk ena najlepših zgodb s področja javnega zdravja, trajnostnega kmetijstva in prehranske kulture. »Zajtrk je prvi obrok dneva in ključen za energijo, koncentracijo, boljše razpoloženje in telesno vzdržljivost. Je temelj zdravja in dobrega počutja vsakega posameznika. Redno zajtrkovanje je povezano z manjšim tveganjem za debelost in kronične bolezni.« Prav zato se ji zdi še bolj skrb vzbujajoče, ker mnogi zajtrk še vedno izpuščajo, zlasti pri mladostnikih opažajo trend upadanja rednega zajtrkovanja. Podatki iz najnovejših raziskav s tega področja kažejo, da 15-letniki zajtrkujejo bistveno manj pogosteje kot 11-letniki, pri čemer dekleta bolj pogosto izpuščajo zajtrke kot fantje. »Prav zato je tradicionalni slovenski zajtrk dragocena priložnost, da otroke, mladostnike in odrasle vsako leto znova spomnimo na pomen rednega in zdravega prehranjevanja, ki pomembno vpliva na njihovo zdravje in kakovost življenja.« Vodja sektorja za osnovno šolstvo na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje Sandi Vrabec je poudaril, da otroci prve vzorce in navade dobijo v ožjem družinskem krogu, naslednji korak, ko te navade razvijajo naprej, pa je sistem vzgoje in izobraževanja. Zato se mu zdi pomembno, da je naš sistem prehranjevanja v vzgojno-izobraževanih zavodih lahko zgled tudi ekonomsko razvitejšim državam. »Smernice prehranjevanja v vzgojno-izobraževanih zavodih temeljijo na uravnoteženi, to je zdravi, sezonski in lokalno pridelani hrani. To omogoča, da otrokom in mladostnikom privzgojijo zdrave prehranjevalne navade.« Obenem pa je pomembno tudi to, da so obroki v vrtcih in šolah subvencionirani in torej dostopni vsem. Tudi Irena Simčič iz zavoda za šolstvo je poudarila, da je Slovenija med vodilnimi državami z organiziranim sistemom prehrane otrok in mladostnikov. »Dnevno se v slovenskih vzgojno-izobraževalnih zavodih pripravi več kot 700.000 prehranskih obrokov, kar sistem šolske prehrane uvršča med največje organizirane prehranske sisteme v državi.«

Krepimo domačo pridelavo in prehransko varnost

Po prepričanju direktorja kmetijsko-gozdarske zbornice Martina Mavsarja s pripadnostjo lokalni hrani krepimo domačo pridelavo in prehransko varnost državljanov Slovenije. Tudi predsednica Zveze slovenske podeželske mladine Eva Golob je poudarila, da je zato treba o pomenu slovenske hrane ozaveščati vse leto. »Slovenska hrana je veliko več kot le hrana. Predstavlja zgodbo o ljudeh, tradiciji, znanju in povezanosti z našim okoljem. Z izbiro slovenske hrane ne podpiramo le kakovosti in svežine, ampak tudi slovenskega kmeta, mlade pridelovalce in življenje na podeželju. Z nakupom lokalne hrane prispevamo k razvoju podeželja, ohranjamo delovna mesta in kulturno krajino ter spodbujamo odgovorno potrošnjo.« Ob tem je Matej Gregorič iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje spomnil, da nas je zdaj že skoraj pozabljena pandemija covida-19 jasno opomnila, da je dostopnost in zanesljivost oskrbe s hrano strateškega pomena, zato je nujno sistemske rešitve na področju lokalne preskrbe in javnih naročil razvijati naprej. Direktor agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja Miran Mihelič je dodal, da z različnimi ukrepi pomagajo, da slovenska hrana ostaja prepoznavna, konkurenčna in zaupanja vredna. »Ko izberemo slovensko hrano, podpiramo trajnostni razvoj, krožno gospodarstvo in delo številnih ljudi, ki jim ni vseeno za prihodnost slovenskega podeželja.«