Sodelujoči v projektih na sejmu v Komendi: (z leve) Mateo Maglitto, Gabriele Bordin, Marco Francesce (vsi iz tržaškega podjetja Shoreline), Mitja Kadoič (KGZ Kranj) in Katja Antolovič (Shoreline). / Foto: Cveto Zaplotnik

Sodelujoči v projektih na sejmu v Komendi: (z leve) Mateo Maglitto, Gabriele Bordin, Marco Francesce (vsi iz tržaškega podjetja Shoreline), Mitja Kadoič (KGZ Kranj) in Katja Antolovič (Shoreline)

Predstavili ribiška projekta

Kmetijsko-gozdarski zavod Kranj je skupaj s partnerji na nedavnem sejmu v Komendi predstavil vsebino dveh čezmejnih »ribiških« projektov, ki se osredotočata na akvaponiko (BeBlue) in krožno gojenje postrvi (Circular Rainbow).

Kranj – »Na sejmu smo želeli tudi širši javnosti predstaviti dokaj nove tehnologije proizvodnje hrane in vzreje rib, s katerimi se ukvarjamo v okviru projektov. Skupaj s kolegi iz Italije smo med potrošniki izvedli tudi anketo, ali poznajo akvaponiko in kako sprejemajo takšno hrano,« je o razlogih za sodelovanje na sejmu povedal Mitja Kadoič, direktor Kmetijsko-gozdarskega zavoda (KGZ) Kranj, in dodal, da oba projekta potekata v okviru čezmejnega programa Interreg Slovenija - Italija in da je med partnerji na slovenski strani tudi KGZ Kranj.

Projekt BeBlue, ki se je začel septembra predlani in se bo končal avgusta letos, se osredotoča na akvaponiko, ki v enem sistemu združuje rastline in ribe. Sistem deluje tako, da ribe s svojimi izločki ustvarjajo hranila, ki jih bakterije pretvorijo v nitrate; rastline jih absorbirajo za rast, vodo, prefiltrirano skozi korenine rastlin, pa čisto in varno vračajo ribam. V okviru projekta želijo med drugim doseči digitalizacijo za lažje upravljanje akvaponskih sistemov, razširiti proizvodnjo z vključevanjem morskih rib, slanuš in makroalg, promovirati akvaponske izdelke v gostinstvu ter vključiti akvaponiko v načrte za obnovo urbanih okolij.

Drugi projekt, to je projekt Circular Rainbow, ki se je začel aprila lani in se bo končal aprila 2026, spodbuja prehod na krožno vzrejo postrvi. Pri tovrstni vzreji gojijo postrvi v zaprtih sistemih, v katerih vodo pred ponovnim vnosom v gojitvene bazene obdelajo z uporabo mehanskih in bioloških filtrov. Voda ves čas kroži, zato je njena poraba v primerjavi s klasičnimi pretočnimi sistemi za 90 odstotkov manjša, kar zmanjšuje odvisnost ribogojstva od vse bolj omejenih vodnih virov. Ker takšen način gojenja rib porabi več električne energije, projekt predvideva predelavo odpadne vode in blata v organski material, ki ga je možno uporabiti za proizvodnjo bioplina in kot substrat tudi za gojenje ličink žuželk. Ostanki, ki nastanejo pri gojenju ličink, so uporabni tudi kot kakovostno gnojilo v kmetijstvu.