Rezultate kriminalistične preiskave s področja spolnih zlorab otrok na internetu sta predstavila (z leve): Primož Podbelšek iz Oddelka za splošno kriminaliteto v Sektorju kriminalistične policije na Policijski upravi Ljubljana in Robert Tekavec, vodja Oddelka za mladoletniško kriminaliteto iz uprave kriminalistične policije. / Foto: Daniel Novakovič/STA
Preiskava spolnih zlorab otrok na spletu
Sedem slovenskih državljanov je utemeljeno osumljenih, da so prek omrežij za izmenjavo gradiva med uporabniki pridobivali in razširjali slikovne in video posnetke spolnih zlorab otrok.
Ljubljana – Slovenski kriminalisti so identificirali sedem slovenskih državljanov z območja Ljubljane, Maribora, Celja, Kopra, Murske Sobote in Novega mesta, ki jih utemeljeno sumijo spolnih zlorab otrok na internetu, so sporočili v torek na novinarski konferenci Generalne policijske uprave in Policijske uprave Ljubljana. Vseh sedem je za izvrševanje kaznivih dejanj uporabljajo omrežja, ki delujejo po sistemu Peer2Peer (P2P), namenjena pa so izmenjavi različnega slikovnega, video in drugega gradiva, ki prikazuje spolno zlorabljene otroke, med uporabniki. Eden od osumljencev je že bil obravnavan za kaznivo dejanje zoper spolno nedotakljivost otrok.
Takšen je rezultat sodelovanja slovenskih kriminalistov od 2. do 13. junija letos v usklajeni mednarodni kriminalistični operaciji Mozaik 2025, v kateri so v okviru Evropske platforme za boj proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu (EMPACT) preiskovali spolne zlorabe otrok na internetu. Gre za nadaljevanje sodelovanja Slovenije z regijo Zahodnega Balkana in drugimi državami, preiskava in identifikacija osumljenih slovenskih državljanov pa je potekala v sodelovanju z Europolom,
Kriminalisti so pridobili podatke, iz katerih je bilo razvidno, da so osumljeni prek omrežij P2P pridobivali in razširjali gradivo, ki prikazuje spolno zlorabljene otroke. S tem naj bi storili več kaznivih dejanj prikazovanja, izdelave, posesti in posredovanja pornografskega gradiva, ki prikazuje spolno zlorabo mladoletnih oseb. Za navedeno kaznivo dejanje je zagrožena zaporna kazen od šest mesecev do osem let.
Na slikovnih in video datotekah so prikazane mladoletne osebe, ki jih spolno zlorabljajo odrasle osebe, in mladoletne osebe, ki so na posnetku gole. Kot so poudarili na policiji, po dosedanjih ugotovitvah med žrtvami ni slovenskih otrok niti v preiskavi do sedaj ni bilo potrjeno, da bi osumljenci pornografsko gradivo izdelali sami oziroma da bi fizično spolno zlorabljali otroke.
Pri osumljencih so 5. junija na podlagi odredb sodišča opravili sedem hišnih preiskav, pri katerih so zasegli 175 elektronskih naprav in drugih nosilcev elektronskih podatkov ter več optičnih medijev. Pri preiskavah je sodelovalo 31 kriminalistov in policistov. Kriminalistična preiskava se nadaljuje, saj bodo kriminalisti v nadaljevanju opravili zavarovanje in preiskavo vseh zaseženih naprav in analizirali ogromno količino podatkov, po končani preiskavi pa bodo o ugotovitvah obvestili pristojna državna tožilstva.
Podobne preiskave so v okviru mednarodne policijske operacije Mozaik potekale tudi v letu 2024. Tedaj so na območju policijskih uprav Ljubljana, Kranj, Koper, Celje, Murska Sobota in Maribor opravili enajst preiskav kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost otrok. Vse te preiskave so že zaključene, zoper vse osumljene pa so kriminalisti zaradi utemeljenega suma storitve več kaznivih dejanj prikazovanja, izdelave, posesti in posredovanja pornografskega gradiva in spolnega napada na osebo, mlajšo od 15 let, podali kazenske ovadbe. Za tri osumljence, ki so delovali v omrežju P2P, je preiskovalni sodnik odredil pripor, pri eni izmed teh preiskav pa so kriminalisti identificirali tudi tri otroke, žrtve spolnih zlorab, so pojasnili na torkovi novinarski konferenci.
Policija doslej ni ugotovila ali potrdila sodelovanja med osumljenci, vendar pa bo s preiskavo ugotavljala tudi to, saj se tovrstni storilci običajno med seboj povezujejo, si izmenjujejo gradivo ter nasvete, kako spolno zlorabiti otroke, kako ostati anonimen in neodkrit, ob tem pa delujejo čezmejno.
Najbolj pogoste oblike spolne zlorabe otrok na internetu še vedno ostajajo nagovarjanje otrok na spolnost in na izdelavo intimnih fotografij, izmenjava gradiva spolnih zlorab otrok med storilci in oblike spolne zlorabe mladoletnih oseb, ko si fant in dekle v intimnem razmerju pošiljata intimne fotografije, nato pa jih eden izmed njiju razširi naprej. Policija opozarja tudi na pogoste primere, ko se otroci pred kamero sami razgalijo in tak posnetek nevede objavijo na omrežjih, zato staršem svetujejo redni nadzor, kaj otrok počne na internetu, prav tako naj otroku ne dajo prezgodaj pametne naprave v last in mu prezgodaj ne omogočijo neomejenega in nenadzorovanega dostopa do interneta. Prijav s tovrstnimi posnetki je namreč čedalje več.
V porastu so tudi primeri nagovarjanja na posnetke spolnih zlorab otrok preko različnih družbenih omrežij in nato izsiljevanja s temi posnetki. Navadno z oškodovancem vzpostavi kontakt neznana oseba, ki se običajno predstavlja za dekle in ima profilno fotografijo lepega dekleta. Komunikacija poteka v smeri spoznavanja, v kateri neznani storilec žrtev nagovori ali spodbudi, da ji ta pošlje intimne fotografije. Ko oškodovanec pošlje svoj intimni posnetek, se začne izsiljevanje z grožnjo storilca, da bo intimne posnetke z osebnimi podatki žrtve javno objavil, da jo bodo videli prijatelji, sorodniki in starši. Od tam naprej gre za izsiljevanje za denar ali za še več posnetkov.
Ni pa več nujno, da oškodovanec pošlje svoje intimne posnetke. Neznani storilec lahko njegove fotografije pridobi iz javnih objav na družbenih omrežjih in jih s pomočjo umetne inteligence spremeni v intimni posnetek oziroma fotografijo.
Največji izziv pri preiskovanju tovrstne kriminalitete na celotnem območju EU in drugje pa je, da žrtve tovrstnih kaznivih dejanj iz različnih razlogov ne prijavljajo, kar ugotavljamo tudi v Sloveniji. Gre za zelo resen problem, predvsem zato, ker povzroča hudo stisko mladoletnim žrtvam, opozarja policija. Zato svetuje, da svojih intimnih fotografij ne pošiljate nikomur, da uporabniki omrežja preverijo, s kom se pogovarjajo in ali obstaja možnost, da je profil lažen (nedavno ustvarjen, brez vsebin, komunikacija je v polomljeni slovenščini itd.). Prav tako naj se starši o tem z otroki pogovarjajo, žrtve pa naj izsiljevalcem ne plačujejo, saj se izsiljevanje tako ne bo končalo. Vsako tako spolno zlorabo in izsiljevanje je treba čim prej prijaviti.
Policija je v letu 2024 obravnavala 247 kaznivih dejanj prikazovanja, izdelave, posesti in posredovanja pornografskega gradiva, leto poprej 194. Letos smo do konca oktobra obravnavali 149 teh kaznivih dejanj. Raziskanost teh kaznivih dejanj je bila v zadnjih treh letih med 76 in 86 odstotki.
