Premalo urejenih zaklonišč

Ljubljana – Nedavni sestanek na ministrstvu za obrambo z ministrom Borutom Sajovicem na čelu in predstavniki Skupnosti občin Slovenije, Združenja občin Slovenije in Združenja mestnih občin Slovenije je prinesel več ugotovitev. Kot je povedal v. d. generalnega inšpektorja republiškega inšpektorata za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami Miloš Bizjak, so inšpektorji med januarjem in aprilom letos obiskali 2535 zaklonišč po Sloveniji. Ugotovili so, da ima ustrezno potrdilo o primernosti 245 zaklonišč, 1346 zaklonišč potrdila o ustreznosti nima, 944 zaklonišč pa kljub vpisu v evidenco ni več. Gre za prostore, ki so bili preurejeni v kleti ali so bili del stavbe, ki je bila prodana, veliko pa jih je bilo porušenih ali uničenih. Namen nadzorov je bil predvsem ugotoviti dejansko število zaklonišč v naši državi in v kakšnem stanju so.

Ministrstvo je občinam naložilo opozorila in priporočila, kako ta zaklonišča ustrezno popraviti. Strinjali so se, da bi bilo treba povsod, kjer je to mogoče, ohraniti funkcijo zaklonišč, kljub temu pa v nekaterih primerih to ni smiselno, saj bi bili stroški za sanacijo previsoki.

Republiška uprava za zaščito in reševanje je že pripravila osnutke novele Uredbe o graditvi in vzdrževanju zaklonišč ter Predlog pravilnika o normativih za zaklonišča za zaklanjanje prebivalstva za 24 ur, ki določa pogoje, ki jih morajo izpolnjevati zaklonišča, zgrajena pred letom 2006, in način njihovega vzdrževanja.

Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami sicer predvideva, da lahko država sofinancira zaklonišča pri novogradnjah, ne pa obnavljanje obstoječih. Na ministrstvu za obrambo bodo zato skušali priti naproti županom in se skupaj dogovoriti, kako število zaklonilnih mest v državi povečati.

Občine dolžne voditi evidenco

Kot je pojasnil poveljnik Civilne zaščite Občine Škofja Loka Matjaž Vouk, so občine dolžne voditi evidenco zaklonišč. »Ta evidenca mora vsebovati podatke o lokaciji zaklonišča, lastništvu, zmogljivosti (število zaklonilnih mest), opremljenosti in tehničnem stanju, vrsti zaklonišča (javno, zasebno, delno zaščitno ...). Po tej evidenci je na območju celotne občine Škofja Loka 24 zaklonišč, ki zagotavljajo prostor za 3650 oseb. Vendar evidenca ne vsebuje vseh informacij, v kakem stanju so trenutno zaklonišča. Vzdrževanje zaklonišča v funkcionalnem stanju (dostopnost, tesnost, prezračevalne naprave, oprema, redno pregledovanje) je namreč po Uredbi o graditvi in vzdrževanju zaklonišč v domeni lastnika ali upravljavca objekta, v katerem je zaklonišče. Od naštetih 24 zaklonišč je 9 zaklonišč v upravljanju Občine Škofja Loka ali s strani občine ustanovljenih zavodov. Vsa ta posedujejo potrdilo o primernosti, ki se obnavlja vsakih deset let, so redno vzdrževana in pregledana,« je pojasnil Vouk. Za stanje drugih zaklonišč v zasebni lasti Občina Škofja Loka nima podatka, saj za pridobivanje teh informacij nima zakonske osnove.

Pripravili načrt vzdrževanja zaklonišč

V Mestni občini Kranj je skupno 38 zaklonišč in za­klonilnikov, ki so navedeni na občinski spletni strani pod zavihkom Zaklonišča in zaklonilniki. Občina ima v lasti 29 zaklonišč, za druge skrbijo zasebniki. Zaklonišča so urejena in dostopna, zagotavljajo na občini in dodajajo: »Mestna občina Kranj je pripravila skrben načrt vzdrževanja zaklonišč. Ocenjujemo, da bo začetni znesek za vzdrževanje vseh zaklonišč več kot sto tisoč evrov, nato pa vsako leto približno petdeset tisoč evrov. Menimo, da bi bilo smiselno oziroma dobrodošlo, da bi država namenila vsaj del sredstev za vzdrževanje zaklonišč.«

Pričakujejo namensko pomoč države

V občini Tržič imajo približno 15 zaklonišč in zaklonilnikov, od tega so štirje v lasti Občine Tržič. »Večina teh prostorov danes služi drugim namenom; tam so urejena skladišča, garderobe, prostori za vadbo in podobno. Kljub temu so ti prostori večinoma funkcionalni in bi jih bilo po potrebi mogoče relativno hitro prilagoditi za potrebe zaščite in reševanja,« so pojasnili na Občini Tržič in dodali, da pa potrdila o ustreznosti trenutno nima nobeno zaklonišče, v večini primerov zaradi zastarele opreme.

»Na Občini Tržič se zavedamo pomena varnega in ustrezno vzdrževanega sistema zaklonišč, vendar nimamo zadostnih sredstev, da bi to področje celovito uredili. Priprava načrta za obnovo in prilagoditev zaklonišč namreč zahteva obsežne kadrovske, časovne in finančne vire. V tekočem in v prihodnjih proračunskih letih v ta namen nismo predvideli posebnih sredstev. Že prve grobe ocene namreč kažejo, da bi bila sanacija za občino prevelik finančni zalogaj, zato pričakujemo namensko pomoč države.« Ob morebitni podpori države na tržiški občini ocenjujejo, da bi lahko zaklonišča v celoti posodobili do leta 2030.