Prenova obračunavanja omrežnine

Kranj – S koncem avgusta se je zaključila dvomesečna javna obravnava predlaganih sprememb in dopolnitev metodologije za obračunavanje omrežnine, ki jih je Agencija za energijo pripravila na podlagi stanja v omrežju v letu 2024 in analize odzivov na lani oktobra uveden sistem obračuna. Pripombe na posodobljeno metodologijo, ki so jih v času javne obravnave poslale družbe iz elektroenergetske panoge, Gospodarska zbornica Slovenije, ministrstvo za okolje, prostor in energijo, Zveza potrošnikov Slovenije, posamezniki ..., se nanašajo zlasti na določitev dogovorjene moči, pri čemer agencija predlaga, da se za vsak časovni blok upošteva povprečje petih konic posameznega bloka v obdobju 12 mesecev, in sicer od oktobra predpreteklega leta do vključno septembra preteklega leta. Na ministrstvu in zvezi potrošnikov menijo, da bi bil ustreznejši vzorec desetih konic, nekateri pa predlagajo, naj se spremeni upoštevno obdobje. Med njimi sta Gen-I in Skupina HSE, ki predlagata obračun omrežnine za moč glede na dejansko doseženo moč oziroma obremenitev sistema v preteklem mesecu. »Tak sistem omogoča stroškovno pravičnost, saj uporabniki plačujejo glede na svoj aktualni prispevek k obremenitvi omrežja in ne na podlagi zastarelih podatkov. S tem se tudi odpravi obračun presežne moči, saj se omrežnina za moč obračuna na podlagi realizirane moči vsakega meseca in ne glede na dogovorjeno obračunsko moč.« Kot so še pojasnili v Skupini HSE, bi predlagani način lahko tudi pozitivno vplival na navade, saj bi imel uporabnik takojšnjo povratno informacijo, kako se odražajo na višini omrežnine.

Še eden izmed predlogov medtem pravi, naj se dogovorjena obračunska moč določa za posamezno sezono (glede na konice (pred)pretekle dotične sezone), in ne za koledarsko leto, kot predlaga agencija, saj da se odjem po sezonah pogosto bistveno razlikuje tudi pri posameznikih, in ne zgolj pri tako imenovanih sezonskih odjemalcih.

Naj bo sistem pravičen, razumljiv, stimulativen

Med glavnimi spremembami in dopolnitvami omrežninskega akta so poleg načina določitve dogovorjene moči še nova razporeditev časovnih blokov, postopna uvedba tarifne postavke za moč za najdražji časovni blok 1, ugodnejša obravnava uporabnikov s sezonskim značajem rabe omrežja ter izjeme za baterijske hranilnike in črpalne hidroelektrarne. Rdeča nit podanih pripomb in predlogov je, naj bo sistem pravičen, pregleden oziroma razumljiv in stimulativen. Na okoljskem ministrstvu na primer pogrešajo pristop, ki bi imel spodbujevalen učinek na čiste oziroma zelene tehnologije. »Uporabniki sistema, ki so investirali v zelene tehnologije (kot so na primer sončne elektrarne), namreč ne bi smeli biti zaradi uporabe le-teh deležni nesorazmerno višje omrežnine, saj to zavira čisti prehod, ki je eno temeljnih vodil trajnostnega razvoja Evropske unije,« so pojasnili. Predlagajo tudi poenostavitev pri obračunu znižane tarifne postavke za moč za najdražji časovni blok, ki je za gospodinjske odjemalce predviden od letošnjega novembra dalje. Po njihovem bi bilo smiselno, da je odstotek znižanja vezan na zimsko sezono (november–februar) in ne na koledarsko leto, kar je predlagala agencija in tako v novembru in decembru predvidela plačilo 40 odstotkov veljavne tarife, prihodnje leto 60 odstotkov in v letu 2027 plačilo 80 odstotkov vrednosti. Podobno pobudo kot ministrstvo je podal Eles, ki bi znižano tarifo tako obdržal še v začetku leta 2028. Poleg tega med drugim predlaga uvedbo nove tarife za neuporabljeno priključno moč oziroma razliko za rezervacijo moči.

Iz gospodarstva prihaja tudi poziv, da bi znižana tarifna postavka za moč veljala za vse uporabnike sistema, ne le gospodinjstva. Na Gospodarski zbornici Slovenije so ocenili, da predlagane spremembe sicer prinašajo nekatere pozitivne učinke, vendar ne odpravljajo »osrednjega problema slovenskega gospodarstva«: previsokih stroškov omrežnine za elektrointenzivne odjemalce na visoki in srednji napetosti na zbiralkah. Zato predlagajo poseben, objektivno definiran tarifni režim za elektrointenzivne odjemalce oziroma strukturno znižanje energijskega dela omrežnine za odjemalce s priklopom na visoko napetost in srednjo napetost na zbiralkah. Med njihovimi predlogi so tudi industrijski energijski blok brez sezonskega razlikovanja (za pravičnejšo obravnavo podjetij, ki obratujejo neprekinjeno), obračun omrežnine za moč po sočasnih sistemskih konicah, spodbude za fleksibilnost in prilagodljivost odjema, triletno postopno uvajanje novih tarifnih režimov ...

Na Agenciji za energijo so ob objavi prejetih pripomb in predlogov napovedali, da bodo gradivo – nabralo se je več kot šestdeset strani – pregledali, člani sveta agencije pa naj bi predlog noveliranega omrežninskega akta potrjevali proti koncu septembra.