Preprosto o paliativi

Nekomu narediti božič že oktobra. To je paliativa. Nekomu poiskati banano, ker ne more jesti trde hrane. To je paliativa. Nekomu pretihotapiti mačko v bolnišnico. To je paliativa.«

To je preprost opis, kaj je paliativa, kot sta ga v stripu ubesedili Ana Glavač in Eva Glavan in je del najnovejše knjižice Preprosto o paliativi, ki so jo prvič predstavili na nedavnem Dnevu zdravja na Jesenicah. Izšla je pod okriljem društva Palias, avtorici pa sta zdravnica Mateja Lopuh in diplomirana medicinska sestra Valentina Berlec.

Kot je povedala Mateja Lopuh, ki vodi Center za interdisciplinarno zdravljenje bolečine in paliativno oskrbo v Splošni bolnišnici Jesenice, s knjižico želijo na preprost način predstaviti paliativno oskrbo. Poudarila je, da so sodobni principi celostne paliativne oskrbe usmerjeni na bolnika in njegove vrednote, pa tudi na njemu pomembne bližnje ljudi. »Številni paliativno oskrbo še vedno enačijo z oskrbo ob koncu življenja, zato je bolnike ob predlogu po vključitvi v paliativno vodenje zelo strah, da bodo kar takoj umrli. Splošno prepričanje je, da bolniku predlagamo vključitev v paliativno oskrbo tedaj, ko zdravniki 'dvignejo roke' ... A cilj paliativne oskrbe nikakor ni odraz obupa medicinskih delavcev nad bolnikom, pač pa učenje življenja z neozdravljivo boleznijo in iskanje možnosti njegovega kvalitetnega podaljšanja,« je dejala Mateja Lopuh.

Paliativna oskrba vključuje lajšanje simptomov bolezni, prilagajanje zdravljenja z zdravili in medicinskimi postopki dejanskim bolnikovim potrebam, pa tudi iskanje bolnikovih vrednot in ciljev kljub njegovi bolezni. Lahko bi rekli, da je paliativa boj za življenje, je dodala.

Na Gorenjskem že vrsto let deluje mobilna paliativna enota, ki je bolniku in njegovi družini na voljo 24 ur na dan, tudi ko osebni zdravnik ne dela. Bolnik za obravnavo potrebuje napotnico, ki jo izda osebni zdravnik ali specialist. Čakalnih dob ni, če je treba, se pri bolniku oglasijo že naslednji dan ali najkasneje v tednu dni.

Ob tem je sogovornica poudarila, da je glavni cilj omogočiti ljudem, da življenje kljub bolezni preživijo kar se da kvalitetno in brez strahu ter da v njem najdejo pomoč, smisel in upanje.