Matej Tašner Vatovec, Matjaž Han in Meira Hot so prestop Vatovca iz Levice v SD najavili v torek. / Foto: Jakob Pintar/STA
Matej Tašner Vatovec, Matjaž Han in Meira Hot so prestop Vatovca iz Levice v SD najavili v torek. / Foto: Jakob Pintar/STA
Zadnji teden je v slovenski politiki najbolj odmeval nepričakovan prestop dosedanjega vodje poslancev Levice Mateja Tašnerja Vatovca v stranko SD. Kot je dejal v torek v izjavi za javnost, odločitev ni bila enostavna, je pa bil prestop plod daljšega razmisleka in ocene, da lahko v stranki z daljšo tradicijo in več izkušnjami prispeva več h krepitvi leve sredine, socialne države in vrednot, kot so mir, razvoj in blaginja, je poročal STA. »V Sloveniji namreč gledamo krepitev desnice, v Evropi smo videli prevlado ne klasične konservativne, ampak skrajne desnice, ki je vedno glasnejša in ima tudi vpliv, zato je vprašanje trenutka, v katerem živimo, vprašanje o tem, kaj lahko vsak posameznik naredi za to, da se pred tem zaščitimo,« je dejal Vatovec, ki je Levico o prestopu obvestil v torek, ob tem pa si ne želi, da bi podpora njegovi nekdanji stranki zato upadla. Po besedah predsednika SD Matjaža Hana za prestopom »ni nobene velike zgodbe, nobenega kalkuliranja«, prav tako Tašner Vatovec ni postavil nobenih pogojev. »Bil sem neizmerno ponosen kot predsednik Socialnih demokratov, da se je Matej Tašner Vatovec, eden bolj izkušenih politikov, odločil in je pripravljen sodelovati z nami, in to je vsa zgodba,« je poudaril. Sokoordinatorica Levice Asta Vrečko pa je razočarana in presenečena ocenila, da je Matej Tašner Vatovec, eden najvidnejših članov Levice, s prestopom v SD »izdal stranko Levica zaradi svojih osebnih in političnih koristi in interesov«. Dodala je, da so sodelovali dvanajst let in »v tem času ga nikoli in nikdar nisem slišala izreči, da je socialdemokrat in da ga zanima kakršenkoli prestop v stranko, ki je bolj sredinska«. Prestop vidi le na dva načina: ali so se spremenila politična stališča Tašner Vatovca ali pa gre v ozadju za dogovore, ki jih bo verjetno kmalu videti. Zavrnila je, da bi prišli s poslancem v kakšen spor, povezan s prihajajočimi volitvami. »Glede kandidature Mateja Tašnerja Vatovca absolutno ni bilo nobenih sporov, vsi smo ga podprli, da ponovno kandidira,« je dejala Asta Vrečko, ki je politična usoda Levice ne skrbi. Stranka ima sicer sedaj le še tri poslance, saj jo je že prej zapustil poslanec Miha Kordiš.
Predsednica republike Nataša Pirc Musar po treh neuspelih poskusih zdaj za varuhinjo človekovih pravic predlaga novo kandidatko – Simono Drenik Bavdek, ki je pri varuhu človekovih pravic trenutno pomočnica vodje centra za človekove pravice. Za izvolitev v državnem zboru je potrebnih 60 glasov poslancev. Prejšnjemu varuhu človekovih pravic Petru Svetini je mandat sicer potekel že 23. februarja lani. Predsednica republike je tudi izbrala kandidate za tri nove ustavne sodnike. Predlaga Tamaro Kek, Barbaro Kresal in Marka Starmana. Ti za izvolitev potrebujejo 46 poslanskih glasov, v primeru izvolitve pa bodo nadomestili ustavne sodnike, ki jim mandat poteče spomladi: Mateja Accetta, Klemna Jakliča in Rajka Kneza.
V svetu daleč najbolj odmeva vojaška operacija ZDA, ki so 3. januarja zajele venezuelskega predsednika Nicolasa Maduro, ki mu nameravajo skupaj z ženo Cilio Flores v New Yorku soditi zaradi kaznivih dejanj, povezanih z drogami in terorizmom. Predsednica republike Nataša Pirc Musar in premier Robert Golob sta bila kritična do posredovanja v suvereni državi in delovanja, ki nima podlage v mednarodnem pravu, oba sta tudi pozvala k umiritvi razmer. »Ponavljajoče se kršitve temeljnih načel mednarodnega prava, kjer ena država posreduje v drugi samo zato, ker lahko, ni in ne more biti sprejemljivo, tudi če gre za države z avtoritarnim vodstvom, ki ga Slovenija v primeru Venezuele ne priznava,« je predsednica zapisala na omrežju X. »Vsakršen vojaški poseg zoper suvereno državo, ki ne temelji na načelih mednarodnega prava in ustanovne listine OZN, je nedopusten in vodi svet v nadaljnjo spiralo vojn in nasilja,« pa je sporočil premier. »Ne želimo si nove vojne. Ne želimo si civilnih žrtev in trpljenja nedolžnega prebivalstva. V EU bomo ostali tesno zavezani mirnemu reševanju sporov, deeskalaciji razmer ter mirni in demokratični poti Venezuele,« je dodal v sporočilu, ki so ga za STA posredovali iz kabineta premierja. Tudi na zunanjem ministrstvu so pozvali k deeskalaciji in spoštovanju mednarodnega prava.
Predsednica republike Nataša Pirc Musar je v torek razpisala volitve v državni zbor za 22. marec. Volilna opravila se bodo uradno začela 12. januarja, ko bo že možno oddati podpise podpore kandidatnim listam. Kandidature morajo stranke vložiti do 19. februarja, ko se začne volilna kampanja.