Pri igri odbojke želi še napredovati

Škofja Loka – Naša ženska odbojkarska reprezentanca je ta mesec začela priprave na drugi del reprezentančne sezone. Naša dekleta bodo namreč v avgustu najprej odigrala dve kvalifikacijski tekmi za nastop na evropskem prvenstvu, najprej v Estoniji, nato še v Severni Makedoniji, v nadaljevanju poletja pa jih čaka zgodovinski prvi nastop na svetovnem prvenstvu, ki bo med 22. avgustom in 7. septembrom potekalo na Tajskem.

Selektor Alessandro Orefice je v ekipo povabil 21-letno Polono Frelih, ki je odbojkarsko kariero začela v domači Škofji Loki, sedaj pa je članica Odbojkarskega kluba Gorica.

Od kod vaša želja po igranju odbojke?

Hodila sem v glasbeno šolo, kjer sem igrala prečno flavto. Bila pa sem zelo živahna, rada govorim in to z igranjem flavte ni šlo skupaj. Tako sem šla v četrtem razredu osnovne šole prvič na odbojko. Ne spomnim se sicer, zakaj, je pa odbojko igrala tudi moja mami, ki je doma iz Kanala. Tudi ati, ki je sicer doma s Posavca, ima rad šport, prav tako starejši brat in sestra. Sprva smo živeli v bloku v Frankovem naselju, nato pa smo se preselili v hišo v Virmašah. Obiskovala sem osnovno šolo na Trati, nato pa gimnazijo v Škofji Loki, kjer sem naredila tri letnike. V četrtem sem se prepisala na gimnazijo v Novo Gorico, kamor sem šla zaradi igranja odbojke.

Se spomnite svojih prvih treningov in trenerjev?

Zelo hitro sem rasla in na začetku sem bila zelo nerodna. Spomnim se svojih prvih trenerjev, Katarine Vraber, ki je sedaj v Kamniku, in Davida Okršlarja. Ko sem nekje v sedmem razredu že malce obupavala, sva imela pogovor z Davidom, ki mi je takrat rekel, da pač vse igralke in igralci ne napredujejo enako hitro in naj ne odneham. Še zdaj sem mu hvaležna.

Ste v Škofji Loki kdaj igrali pri članicah?

V Škofji Loki nisem nikoli igrala pri članicah, saj sem bila še premlada. Že v osmem razredu so me povabili h Krimu v Ljubljani, kjer sem najprej igrala v mlajših selekcijah, nato pa v tretji ligi, kjer sem pridobivala izkušnje. Kasneje sem igrala v drugi in prvi ligi, konec tretjega letnika gimnazije pa sem dobila klic iz goriškega kluba. Prav tako sem dobila povabilo za igranje v mladinski reprezentanci, s katero smo nastopili na Olimpijskem festivalu evropske mladine (EYOF). Takrat sem prvič igrala v reprezentanci.

Oditi na Primorsko vam je bilo najbrž lažje, ker imate tam mamine sorodnike?

Seveda, tam imam nono, teto, bratrance ... in takoj mi je bilo vse že kar domače. Najprej sem bila v dijaškem domu v Novi Gorici, ko sem se vpisala na fakulteto, pa sem tam s soigralkami začela živeti v hiši. Zdaj živim v Šempetru v hiši, kjer nas je šest deklet. Tako bolj redko prihajam domov v Škofjo Loko, sem pa vesela, ker moji domači velikokrat pridejo na tekme v Novo Gorico.

Kako ste letos zadovoljni s klubsko sezono?

Z minulo ne najbolj, saj smo pričakovale več od petega mesta. Prejšnja leta smo bile druge in tretje. Upam, da bo šlo v novi sezoni bolje.

Kdaj ste dobili klic za člansko reprezentanco?

Dobila sem ga že lani, vendar sem bila poškodovana in želela sem se pozdraviti. Tako sem se ekipi pridružila letos in trenutno se pripravljamo za kvalifikacije za evropsko prvenstvo. Seveda je naš cilj, da zmagamo in se kvalificiramo. Konec avgusta gremo na svetovno prvenstvo, kamor gremo prvič – in to je za nas dekleta nekaj posebnega.

Kaj vam pomeni igranje odbojke?

Všeč mi je druženje s prijateljicami in tudi vsakodnevni treningi ter z njimi novi izzivi. Zdi se mi, da vsak dan lahko napreduješ, se izboljšaš in – predvsem zaradi sodelovanja z ekipo – tudi osebnostno rasteš. Seveda je moj cilj igrati čim bolje.

Ste tudi študentka ekonomske fakultete. Vam ostane še kaj časa za druge stvari?

Trenutno sem osredotočena na odbojko. Seveda želim tudi uspešno doštudirati, čeprav redko hodim na fakulteto in se skušam učiti iz zapiskov. Velikokrat mi pomaga tudi mami, ki je prav tako ekonomistka. Sicer pa rada poslušam glasbo, rada tudi kuham in kaj spečem, prav tako poleti berem knjige. Veliko mi pomeni druženje s prijateljicami, imam pa tudi fanta.