Pri soočanju z grožnjami v šolah nujno sodelovanje

Brdo – V zadnjih letih se šole srečujejo z naraščajočimi oblikami groženj in nasilja, ki vse pogosteje najdejo pot tudi na splet v obliki posnetkov, komentarjev in viralnih objav. Eden izmed odmevnejših primerov se je zgodil konec januarja letos, ko je več kot dvesto šol po elektronski pošti prejelo generične grožnje, pri čemer je policija ocenila, da je šlo za nizko stopnjo tveganja. Nedavno je Slovenijo pretresel nov primer medvrstniškega nasilja – tokrat na Ptuju, kjer se je skupina osnovnošolcev znesla nad vrstnikom, medtem ko so dogajanje nekateri snemali.

Zagotavljanje varnosti v šolskem in izobraževalnem okolju terja usklajeno delovanje vseh institucij, medresorsko sodelovanje in preventivne aktivnosti, kot so usposabljanja in posveti. Eden takšnih je potekal v ponedeljek v Kongresnem centru Brdo, kjer so se zbrali predstavniki ministrstev, policije ter zaposleni v vzgojno-izobraževalnih in visokošolskih zavodih. Prisotne so v uvodu nagovorili minister za vzgojo in izobraževanje Vinko Logaj, minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije Igor Papič ter minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar.

Vsi so poudarili pomen varnosti v izobraževalnih institucijah in v družbi nasploh, ki glede na družbene spremembe postaja čedalje večji izziv. Zagotovili so, da se bodo vsa tri ministrstva ter policija skupaj s partnerji kar najbolj potrudili, da bi preprečili kakršne koli izredne dogodke, pri čemer je ključno ustrezno delovanje vseh udeležencev. Prav za dosego tega je bil v preteklem letu pripravljen protokol obveščanja in ukrepanja v primeru grožnje v vzgojno-izobraževalnih ustanovah oziroma visokošolskih zavodih ter podpisan dogovor o njegovi uporabi.

Nova varnostna realnost

Notranji minister Boštjan Poklukar je zagotovil, da so varnostne razmere v Sloveniji stabilne. »Kljub temu pa ste me v zadnjem času že večkrat slišali reči, da živimo v novi varnostni realnosti.« Ob tem se moramo po njegovih besedah zavedati, da določene varnostne grožnje obstajajo, tako v družbenem kot šolskem okolju. »Nekatere se kažejo v obliki fizičnega, verbalnega ali spletnega nasilja med mladimi, nedavno pa smo bili priča tudi kibernetskim grožnjam šolam in ustanovam,« je poudaril Poklukar.

Zagotavljanje varnosti je eden od temeljnih pogojev za uspešno delovanje šolskega sistema ter doseganje ciljev vzgoje in izobraževanja, pa je poudaril minister za vzgojo in izobraževanje Vinko Logaj. Pojasnil je, da na ministrstvu področje varnosti urejajo sistemsko, med drugim s predlogom novele zakona o osnovni šoli. V njem so opredelili podlage za pregled osebnih predmetov in rabo elektronskih naprav v šolah ter predlagali zmanjševanje administrativnih bremen. »Ustvariti želimo učinkovito ravnovesje med sistemsko regulacijo in avtonomijo šole ter omogočiti upoštevanje okoliščin, kulture, vrednot in dinamike posamezne šole,« je zatrdil Logaj.

»Preventiva je glavni element, ki ga moramo krepiti takrat, ko imamo čas. Slovenija je varna država, naše visokošolske institucije so varne in ravno zato, da tako tudi ostane, ukrepamo zdaj,« je navedel minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije Igor Papič. Prvi pogoj za zagotavljanje varnosti oziroma za krepitev občutka varnosti na fakultetah predstavljajo, kot je dejal, dobri materialni pogoji za delo, kar bodo zagotovili s predlogom novega zakona o visokem šolstvu, ki ga je prejšnji teden potrdila vlada.

Samozaščitni ukrepi

Primož Ogrinc in Vlado Ilić z Generalne policijske uprave sta na posvetu predstavila konkretne načine ukrepanja ob grožnjah in napadih. »Stopnja teroristične ogroženosti v Sloveniji je trenutno ocenjena kot srednja, kar predstavlja tretjo raven na petstopenjski lestvici,« je povedal Ogrinc. Pojasnil je, da je v primeru grožnje najpomembneje ohraniti mirno kri, takoj obvestiti policijo in čim natančneje opisati dogajanje. Vnaprej je treba določiti tudi lokacije v primeru evakuacije in evakuacijo redno vaditi. Učitelji in drugo osebje naj bodo pozorni na nenavadne predmete, sumljive osebe ali situacije ter naj o morebitnih zaznavah nemudoma obvestijo pristojne službe.

Vlado Ilić je predaval o samozaščitnem ravnanju ob t. i. amok dogodkih na šolah, torej strelskih in podobnih pohodih. Poudaril je, da operativne informacije, s katerimi razpolaga policija, ne kažejo na to, da bi kdo načrtoval tovrsten napad na slovenskih šolah ali drugih javnih krajih. Kljub temu izkušnje iz tujine opozarjajo, da takšnih možnosti ne gre zanemariti. Strelski in podobni napadi na šolah se namreč po njegovih besedah dogajajo tudi v varnih družbah z nizko stopnjo kriminalitete, visoko stopnjo strpnosti in ničelno toleranco do nasilja.

Opozoril je, da je eden izmed pomembnejših dejavnikov, ki lahko vplivajo na izvedbo amok napada na šoli ali drugem javnem kraju, tudi učinek posnemanja. Potencialni storilci se namreč pogosto zgledujejo po storilcih predhodnih tovrstnih napadov po svetu in jih pri napadih oponašajo. Pri tem pogosto kažejo nekatere znake, da razmišljajo o izvedbi takšnega napada ali se celo pripravljajo na njegovo izvedbo.

Dodal je še, da je ob samem dogodku prvi ukrep evakuacija, če je le možna. Drugi ukrep je zabarikadiranje v prostor, da storilec ne more vanj. Zadnja faza, če druge možnosti ni, je spopad s storilcem. V takšnem primeru je pomembno, da storilca presenetimo, mu poskušamo s predmetom izbiti orožje iz rok in ga obvladati. Omenjene samozaščitne ukrepe so na policiji strnili v »trikrat S«: steci stran, skrij se in spopadi se s storilcem.