Pričarali velikonočno vzdušje na Blejskem gradu

Bled – Tekmovanja bodočih vrtnarjev in cvetličarjev, ki so ga v Biotehniškem centru Naklo pripravili v sodelovanju z Zavodom za kulturo Bled in Občino Bled, se je letos udeležilo deset ekip iz treh slovenskih in ene hrvaške šole. Dvajset tekmovalcev se je pomerilo v kreativnosti in natančnosti pri oblikovanju dekoracij z velikonočnim pridihom, ki bodo vse do 17. aprila krasile Blejski grad.

»Tovrstna tekmovanja so pomembna osnova za gradnjo znanja in strokovnosti. V zasaditve so morali dijaki vložiti veliko dela, potrebno je bilo tudi precej usklajevanja,« je kot član komisije, ki je ocenjevala nastale zasaditve, poudaril vodja sekcije cvetličarjev in vrtnarjev pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije Simon Ogrizek.

Tričlanska komisija je sicer za zmagovalca razglasila Živo Benda in Mihaela Stropnika iz Srednje šole za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje. Za svojo zasaditev sta dobila navdih v Bledu in veliki noči, je pojasnila Živa Benda. »Laboda sem zasnovala že za tekmovanje v šoli. To je bila dobra iztočnica, ki sva jo dopolnila z gnezdom, spletenim iz vrbovih vej. Pomlad in čas velike noči je namreč obdobje, ko labodi gnezdijo.« Konstrukcijo iz vrbovih vej sta po besedah Mihaela Stropnika zaokrožila z zasaditvijo, ki poleg miniaturne vrbe v središču zasaditve vključuje še spomladansko cvetje, kot so narcise, mačehe, bergenije ...

Čudovite velikonočne zasaditve so predstavili tudi dijaki Biotehniškega centra Naklo: Vita Vilfan in Anamarija Mejak ter Aleš Naglič in Mark Čujovič z mentorico Natašo Kunstelj, Maša Drobnič in Lana Flego Legat z mentorico Katarino Rajer ter Eva Bilban in Anja Krumpestar z mentorico Polono Teran. Veliko pozornosti sta s svojo pletno iz lesa pritegnila Aleš Naglič in Mark Čujovič. »Pletno sem izdelal iz lesa s pomočjo očeta, ki ima na tem področju več znanja,« nam je zaupal Aleš Naglič, Mark Čujovič pa je pojasnil, da sta dodala še cvetlično zasaditev v beli in modri barvi, ki ponazarjata jezero in labode, za velikonočni pridih pa še jajčka in piščančke.

Predavatelj Peter Ribič z Biotehniškega centra Naklo je ob tem poudaril, da mladi potrebujejo izzive, ki jih opolnomočijo za delo v stroki. »Mladi prinašajo inovativnost in sodoben pristop. Uporabljajo znanje, tehnologijo in domišljijo za kreativne rešitve, ki niso le lepe, ampak tudi trajnostne, prijazne do okolja.« Kot je poudaril, mladi vrtnarji in cvetličarji namreč niso le skrbniki rastlin, ampak soustvarjalci zelene prihodnosti. »​Hortikultura je pred številnimi izzivi, zato bo stroka potrebovala kreativne in zagnana ljudi, ki jo bodo znali razvijati in nadgrajevati,« je sklenil Peter Ribič.