Prihaja nepremičninski davek

Ljubljana – Vlada je prejšnji teden potrdila predlog izhodišč za obdavčitev premoženja oz. davek na stanovanjske nepremičnine. Kot poudarjajo na ministrstvu za finance, bi bilo prvo stanovanje, v katerem lastnik živi, v celoti izvzeto iz nove obdavčitve, obdavčene pa bi bile druge nepremičnine.

Predlagana je obdavčitev z 1,45-odstotno davčno stopnjo, pri čemer bi davčno osnovo predstavljala posplošena vrednost nepremičnine, ki jo izkazuje Geodetska uprava. Obdavčene bi bile tako fizične kot tudi pravne osebe, ki imajo v lasti stanovanjske nepremičnine (stanovanja, hiše in stavbna zemljišča), tudi nerezidenti, ki imajo v lasti nepremičnine v Sloveniji.

Predlog predvideva tudi davčne ugodnosti za oddajanje v najem za fizične osebe. Tako bi ugotovljeno davčno obveznost znižali za 25 odstotkov zneska napovedanih najemnin. »Taka višina davčne ugodnosti spodbuja pravilno prijavljanje in plačevanje dohodnine od oddajanja premoženja v najem, saj znesek te davčne ugodnosti celo presega znesek plačane dohodnine od oddajanja v najem,« so ob tem pojasnili na ministrstvu, kjer dodajajo, da z novim davkom ne bi posegli v nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč, predlagajo pa ukinitev trenutnega davka od premoženja.

Koliko davka bi plačali

Kako bi bila obdavčitev videti v praksi? Poglejmo enega od primerov, ki ga v izhodiščih navajajo na ministrstvu za finance. Lastnik ima v Ljubljani rezidenčno hišo, ki jo Gurs ocenjuje na 342 tisoč evrov in je izvzeta iz obdavčitve, poleg tega pa 77 kvadratnih metrov veliko stanovanje, ovrednoteno na 267 tisoč evrov. V primeru, da stanovanja ne oddaja, bo lastnik po 1,45-odstotni davčni stopnji plačal 3.872 evrov davka, v primeru, da ga oddaja za najemnino tisoč evrov na mesec, se znesek davka zniža za tri tisočake in torej plača 872 evrov davka.

Po oceni Gursa in izračunih ministrstva za finance ima sicer manj kot petina fizičnih oseb pri nas v lasti dve stanovanji ali hiši, medtem ko je lastnikov treh ali več stanovanjskih nepremičnin med fizičnimi osebami okoli šest odstotkov.

Prihodki za razbremenitev dela

Vlada si od davka obeta okoli šeststo milijonov evrov prihodkov, z zbranimi sredstvi pa bi pokrili davčno razbremenitev dela, zlasti srednjega razreda. Tako predlagajo uvedbo posebne osebne olajšave za dohodke iz delovnega razmerja (tako imenovano in-work olajšavo v obliki znižanja davčne osnove v višini dva tisoč evrov letno) ter spremembo dohodninske lestvice in stopenj za razbremenitev srednjega in višjega razreda, s čimer želijo pozitivno vplivati na konkurenčnost Slovenije.

Prvi odzivi

Predlogi, ki jih bodo dali tudi v daljšo javno obravnavo, so že v prvih dneh naleteli na odzive. Kritični so v SBC – Klubu slovenskih podjetnikov, kjer pravijo, da bi bil to že tretji davek na premoženje pri nas, kjer lastniki že plačujejo nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča in davek na nepremičnine, večje od 160 kvadratnih metrov. Poleg tega morajo lastniki na poti do nepremičnine plačati še vrsto drugih davkov. Opozarjajo, da bi morali biti davki jasni in pregledni in da bo davek na nepremičnine tudi zelo težko pobirati.

Če bi vlada dejansko želela spodbuditi oddajanje praznih stanovanj (kar je eden od glavnih razlogov za novi davek), bi lahko po mnenju SBC ta ukrep ciljno usmerila v prazna stanovanja in ne bi zajela še hiš in nezazidanih stavbnih zemljišč.

Kritični so tudi odzivi iz vrst Združenja sobodajalcev, ki zahtevajo, da bi bili ti oproščeni plačila nepremičninskega davka za čas, ko ne morejo opravljati dejavnosti zaradi administrativnih prepovedi. V nasprotnem primeru bo to »zadnji žebelj v krsto enega od stebrov slovenskega turizma«.