Od leve: Boštjan Paradiž, moderatorka dogodka Marjana Grčman, vodja tržnega komuniciranja in odnosov z javnostmi v Sloveniji v Slovenski turistični organizaciji Livija Kovač Kostantinovič in Matej Kandare / Foto: Tina Dokl
Pripravljeni na novo sezono
Gorski centri v Sloveniji so pripravljeni na zimsko sezono, ki bo prva, v kateri bodo lahko izkoristili potencial lani izvedenih obsežnih investicij in posodobitev. Združenje Slovenia Outdoor in Združenje slovenskih žičničarjev sta poudarila tudi odlične rezultate investicij pri doseganju cilja prestrukturiranja smučarskih središč v gorske centre s celoletno ponudbo.
Ljubljana – Pred začetkom zimske sezone so gospodarsko ministrstvo, združenje Slovenia Outdoor, Združenje slovenskih žičničarjev in Slovenska turistična organizacija predstavili vpliv izvedenih investicij na krepitev obiska obiskovalcev gorskih središč zunaj zimske turistične sezone in novosti, ki so ljubiteljem smučanja na voljo to zimo. Zima je po besedah predsednika slovenskih žičničarjev Boštjana Paradiža še vedno glavna sezona, bi se pa lahko v petih letih izenačila s poletno.
Lani je devet smučarskih centrov (Krvavec, Vogel, Velika planina, Cerkno, Golte, Rogla, Kope, Mariborsko Pohorje in Trije kralji) izvedlo najobsežnejše investicije v turizmu v zadnjih desetih letih, skupno so namenili 76,5 milijona evrov za izboljšanje infrastrukture, razširitev celoletne ponudbe in bogatejša doživetja. Gospodarsko ministrstvo je te projekte podprlo s 55,4 milijona evrov. »Zavedamo se, da ohranitev in nadaljnji razvoj gorskih centrov nista samoumevna. Tovrstna vlaganja so nujen pogoj, hkrati pa imajo pozitiven vpliv na razvoj regij, kjer se gorski centri nahajajo,« je v izjavi zapisala generalna direktorica direktorata za turizem na gospodarskem ministrstvu Dubravka Kalin. Prepričan, da je formula vlaganja v celoletno infrastrukturo pomemben korak k nadaljnjemu razvoju celoletnega gorskega turizma tudi po slabi lanski zimi, ki je bila predvsem zaradi visokih temperatur najslabša v zadnjih dvajsetih letih, je tudi Boštjan Paradiž. V letošnji poletni sezoni so v gorskih centrih zabeležili 20-odstotno rast v primerjavi z enakim obdobjem lani, kar predsednik slovenskih žičničarjev pripisuje tudi dodatnim programom, ki so jih pripravili v okviru celoletnega turizma.
Dvig cen smučarskih vozovnic v sezoni 2024/25 v povprečju za približno pet odstotkov je posledica inflacije in rasti cen delovne sile, a Paradiž poudarja, da cene ostajajo konkurenčne v primerjavi s tujimi smučišči, skrbi pa jih dvig omrežnine, kajti smučišča zapadejo v razred največjega povišanja, učinka pa niso prenesli v ceno smučarskih vozovnic, saj so, kot je pojasnil Paradiž, do zadnjega verjeli, da bo tudi za gospodarstvo veljalo dveletno obdobje prilagoditve. »Vsekakor pa ostajamo optimistični in verjamemo, da bo zima dobra z obilo naravnega snega.«
Po besedah direktorja združenja Slovenija Outdoor Mateja Kandareta želijo »razbliniti nalepko, da je smučanje zelo energijsko potratna in neekološka aktivnost«. Kot je pojasnil, 78 odstotkov ogljičnega odtisa nastane pri samem transportu do smučišča, 20 odstotkov pri nastanitvah in obsmučarskih dejavnostih, obratovanje žičnic in zasneževanje pa predstavljata le dva odstotka ogljičnega odtisa. »Za zasneževanje 35 hektarov površine smučišče na sezono porabi 30 odstotkov manj elektrike kot celoletno ogrevanje enega olimpijskega bazena,« je še ponazoril. Razmišljati pa bo treba, so se strinjali govorci, tudi v smeri trajnostnih oblik prevozov.
»V preteklih letih smo z usklajenim delovanjem in povezovanjem vseh deležnikov razvili inovativne integralne produkte, kot so enotna sezonska smučarska vozovnica za slovenska smučišča, ki je že na voljo, enotna sezonska smučarskotekaška vozovnica za celotno Slovenijo, ki je na voljo od 15. novembra naprej, ter večdnevna smučarska vozovnica Julian Alps International Ski Pass, ki omogoča čezmejno smučarsko izkušnjo v Julijskih Alpah in širše. Ti produkti so rezultat sodelovanja med deležniki, ki razumemo, da sta v povezovanju moč in priložnost, da Slovenijo prikažemo kot privlačno destinacijo za zimska doživetja tako za domače kot tudi za tuje obiskovalce,« je dejal Kandare. Poleg smučanja Slovenija pozimi ponuja tudi široko paleto drugih aktivnosti na prostem, če pa to prepletemo še z bogato kulturno, zgodovinsko in kulinarično ponudbo, skupaj dobimo edinstveno izkušnjo v alpskem prostoru, zato je Slovenska turistična organizacija še nadgradila promocijske aktivnosti, s katerimi ljubitelje zimskega oddiha seznanja s ponudbo in doživetji za zimo 2024/2025.
Govorci so poudarili tudi pomembnost manjših lokalnih smučišč, še posebno za smučarsko opismenjevanje otrok, in dodali, da obžalujejo, da Stari vrh to sezono ne bo obratoval, prav tako v tej sezoni še ne bo obratovalo smučišče Kanin.
Predstavitve zimske sezone se je udeležil tudi direktor Turizma Kranjska Gora Luka Vrančič in povedal, da so nanjo dobro pripravljeni. »Sestankovali smo tudi z upravljavcem kranjskogorskega smučišča, ki je napovedal dodatne snežne topove, v Turizmu Kranjska Gora pa bomo ponudili še več dogodkov. Če smo imeli lani štiri adventne koncerte, jih bo letos skozi celo zimo več kot dvajset. Tudi letošnjo sezono bo na destinaciji na voljo smučarski avtobus, avtobusno linijo bomo še dopolnili. Na ugodne zimske razmere upamo tudi na smučišču in drsališču v Mojstrani. S ponosom bomo gostili kar štiri svetovne pokale, žensko in moško tekmo v alpskem smučanju, svetovni pokal v paraskiju in za zaključek sezone polete v Planici,« je med drugim poudaril Vrančič.
