Prostovoljcev več

Kranj – Po podatkih iz skupnega poročila o prostovoljstvu v Sloveniji za leto 2024 je na Gorenjskem naraslo število prostovoljcev, opravljenih ur in tudi prostovoljskih organizacij. Število prostovoljcev se je s predlanskih 11.777 lani povečalo na 12.071, opravili pa so 533.054 ur prostovoljnega dela oz. 80.355 ur več kot predlani. Posamezni prostovoljec je letno povprečno opravil 44,2 prostovoljske ure, slovensko povprečje pa je znašalo 42 ur. Na Gorenjskem je bilo lani vpisanih 173 prostovoljskih organizacij in organizacij s prostovoljskim programom, kar je deset več kot predlani, je razvidno iz skupnega poročila, s katerim se je ta mesec seznanila tudi vlada. Gorenjska je tako šesta regija v državi po številu prostovoljskih organizacij, peta po številu prostovoljcev in šesta po opravljenih urah na prostovoljca.

Na ravni države je lani poročilo o prostovoljskem delu oddalo 2675 prostovoljskih organizacij in organizacij s prostovoljskim programom oz. 189 več kot leto poprej. Skupno število prostovoljcev je bilo 203.786 (predlani 206.845), skupaj pa so opravili 8.560.250 ur prostovoljskega dela (predlani 8.072.127). Če se je torej skupno število prostovoljcev lani nekoliko zmanjšalo, pa se je število opravljenih prostovoljskih ur povečalo. Največ ur so, podobno kot v prejšnjih letih, opravili na področju socialne dejavnosti. »Vrednost organiziranega prostovoljskega dela v letu 2024 je ocenjena na 84.972.928 evrov, kar jasno odraža pomembno in nenadomestljivo vlogo prostovoljstva pri soustvarjanju družbene blaginje v Sloveniji,« so navedli na ministrstvu za javno upravo, kjer so pripravili poročilo o prostovoljstvu.

Na ministrstvu so pojasnili, da poročilo zajema uradne podatke o organiziranem prostovoljskem delu, kar pomeni, da vključuje le tisto prostovoljsko dejavnost, ki poteka v okviru vpisanih prostovoljskih organizacij in javnih zavodov ter pri kateri posameznik opravi najmanj 24 ur prostovoljskega dela letno. V evidenco tako niso vključeni posamezniki ali aktivnosti, ki potekajo zunaj teh meril, npr. enkratne prostovoljske akcije ali delo v organizacijah, ki niso vpisane v uradni vpisnik.

»V sodobni družbi, kjer se soočamo z vedno bolj kompleksnimi izzivi – od socialne izključenosti, starajoče se populacije do duševnega zdravja in podnebnih sprememb – prostovoljstvo ostaja ena najmočnejših oblik medčloveške povezanosti in družbene odgovornosti,« so poudarili na ministrstvu in dodali, da je sicer v zaključni fazi priprava prve samostojne Strategije razvoja prostovoljstva do leta 2030.