Olena Zelenska, prva dama Ukrajine v letih, ki so za to državo najtežja po drugi svetovni vojni / Foto: Wikipedija
Prva dama Ukrajine
Našo državo je obiskala Olena Zelenska, soproga ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, prva dama Ukrajine. V srečanjih in pogovorih z njo smo izvedeli, kako doživlja vojno, ki traja že več kot tisoč dni …
Kdo je Olena Volodimirivna Zelenska (rojena Kijaško)? Rodila se je 6. februarja 1978 v ukrajinskem mestu Krivi Rog. Po stroki je arhitektka in scenaristka, predvsem pa žena predsednika Volodimirja Zelenskega, kot taka prva dama Ukrajine in soprogu v veliko pomoč pri vodenju države. »Zelenska in njen bodoči mož sta bila sošolca, a se nista poznala. Zelenski je nekoč dejal, da je poznal veliko svojih sošolcev, a nje ne. Spoznala sta se veliko pozneje – ko je Zelenska študirala na Fakulteti za gradbeništvo na Narodni univerzi Krivi Rog. Odnos med njima se je razvijal postopoma – v zvezi sta bila osem let in se nato poročila 6. septembra 2003. 15. julija 2004 se jima je rodila hči Oleksandra Zelenska, 21. januarja 2013 pa sin Kiril.« (Wikipedija)
Kako se počuti po skoraj treh letih oziroma več kot tisoč dneh vojne? »Zelo težko je govoriti o tem. Tisoč dni vojne ni nekaj, kar bi želeli proslavljati, toda čutimo, da smo zdržali, obstali smo že tisoč dni, in to nas navdaja z optimizmom. Številni so dvomili, da bo Ukrajina zdržala dlje kot en teden, mi pa smo v tej strašni vojni preživeli že tisoč dni. To nam daje moč, da upamo na boljše dni, to nam daje upanje … Po angleško temu rečejo 'resilience', mi pa to imenujemo preprosto vzdržljivost. Vzdržljivi smo in veliko smo že prestali. Zaključke o tem bomo lahko delali pozneje, potem ko si bomo lahko oddahnili in se sprostili, po zmagi. Zdaj smo namreč v procesu. Nimamo časa premišljevati in analizirati. Vsak dan si imamo za kaj prizadevati in se boriti in tega ne pozabljamo. Nismo izgubili volje, vztrajamo, nadaljujemo boj, in to delamo že tisoč dni.« Je najhujše v tej vojni že mimo ali morda šele prihaja? »Ne strinjam se. Vsak dan je najhujše, vsak dan je najstrašnejše. Tega ni mogoče primerjati. Nočemo novih pretresov. Vsi razumemo, da svet posveča pozornost najhujšim dogodkom. Ta pozornost je za nas pomembna, zato da nas ščiti, nam pomaga, da nas naši partnerji podpirajo. Ampak nočemo šokirati sveta s strašnimi dogodki v Ukrajini. Veste, meni je zelo težko. Muči me neka številka. Nočem se je spominjati, to je težko breme za zavest. Ne morem pozabiti števila ukrajinskih otrok, ki so jih ubili Rusi. Danes je to 592 otrok. In ves čas se povečuje. Zapomnim si eno število in čez čas je že večje. Močno si želim, da se to število ne bi več povečevalo. To bi pomenilo, da ne bo več pretresov za svet. Nočemo ponovitve Buče, nočemo več množičnih grobov, kakršne so našli v Izjumu, nočemo več razstrelitev jezov, nočemo jedrskega izsiljevanja Rusije.«
Kako sredi vojne ohraniti družinsko življenje? Kako vojno prenašata zakonca Zelenska? »Zdi se mi, da se napajam z njegovo energijo in njegovo voljo, tako kot večina Ukrajincev. On nas je povezal, imamo predsednika, ki ima energijo, da nas povede do zmage. Ko sem včeraj prispela v Ljubljano, je šel moj mož na fronto k našim vojakom, da bi se pogovoril z njimi. Zanj je to srečen trenutek v njegovem življenju. Številne skrbi njegova varnost, zanj pa se je zelo pomembno srečati s tistimi, ki nas branijo. Po njihovi zaslugi danes že tisoči dan lahko živimo naprej. Nismo mirni, ampak smo živi. Moja naloga je dodajati mu energijo kako drugače. To je človek, ki vedno na polno sodeluje v življenju. Ne čudim se, da se v teh razmerah znajde tako, kot se. Je glavni junak vsakega scenarija, ki mu ga pošilja življenje. Poskušam ga samo podpirati, mu pomagati in reševati kakšne težave, kolikor le morem. Za naju je zdaj največja sreča, da sva še naprej lahko skupaj. Ne vem, kako bi se oba počutila, če bi se bila prisiljena ločiti. Velik uspeh je, da sva zmogla biti skupaj, biti z otroki in da smo vsi lahko ostali v Ukrajini. Srečna sem, da imam tako možnost.« Zadnje čase je slišati glasove, da so Ukrajinci od vojne utrujeni? »Naša naloga je, da se naprej bojujemo za svoje življenje, kajti ta vojna je za nas eksistencialna. Mi se imamo možnost bojevati in potem bomo morda imeli možnost živeti. Če se bomo nehali bojevati, bo z Ukrajino kot državo konec. In z nami, Ukrajinci, prav tako. Nočem preveč razpredati o tem. Nimamo druge izbire, kot da nadaljujemo boj. Kdor se je naveličal, naj si raje pogleda kakšen film.« (Vir: intervju novinarja Igorja E. Berganta z Oleno Zelensko na MMC RTV SLO) – Kaj poreči na pripoved ukrajinske prve dame? Ni je težko razumeti, njen pogled na vojno je jasen in odločen. Prepričana je v ukrajinsko zmago. Večina zunanjih opazovalcev pa že zdaj ve, da bo na koncu zmagal kompromis …