Predsednik Sveta gorenjske regije in kranjski župan Matjaž Rakovec je izrazil velik ponos nad dejstvom, da je ravno Gorenjska prva regija s pripravljeno strategijo prilagajanja podnebnim spremembam. / Foto: Tina Dokl

Predsednik Sveta gorenjske regije in kranjski župan Matjaž Rakovec je izrazil velik ponos nad dejstvom, da je ravno Gorenjska prva regija s pripravljeno strategijo prilagajanja podnebnim spremembam. / Foto: Tina Dokl

Prva regija s strategijo

Gorenjska je kot prva regija v Sloveniji pripravila strategijo prilagajanja na podnebne spremembe.

Kranj – Pripravo strategije prilagajanja Gorenjske na podnebne spremembe je koordinirala Lokalna energetska agencija Gorenjske (LEAG) v sodelovanju z BSC Kranj, Razvojno agencijo Zgornje Gorenjske (Ragor) in Razvojno agencijo Sora. Tehnično pomoč je projektni skupini v okviru sodelovanja z Misijo za prilagajanje na podnebne spremembe Evropske unije in projekta MIP4Adapt zagotavljalo podjetje Stritih. Predsednik Sveta gorenjske regije Matjaž Rakovec je na predstavitvi strategije v Kranju dejal, da je Gorenjska lahko ponosna, ker je prva regija s takim dokumentom. »Smo zelena regija, turistična regija, in mislim, da nam ta naziv dokazuje, da Gorenjci znamo stopiti skupaj, čeprav smo včasih na različnih bregovih,« je dejal. Opozoril je na pomen strateškega pristopa, saj da ekstremni vremenski pojavi, o katerih so strokovnjaki dolgo opozarjali, po­stajajo resničnost. »Vedeti moramo, da je treba strateško najti odgovor, ki mora biti celovit, pravočasen in predvsem zahteva regijsko sodelovanje,« je dodal.

Temelj je sodelovanje

Strategijo je podrobneje predstavila direktorica Ragorja Eva Štravs Podlogar, ki je poudarila, da je namen strategije vzpostavitev okvirja za ukrepanje na lokalni in regionalni ravni, obenem pa spodbuja sodelovanje med različnimi deležniki in določa konkretne korake za prilagajanje na podnebne spremembe v kratkoročnem, srednjeročnem in dolgoročnem obdobju. Strategija pokriva obdobje do leta 2030 s pogledom do 2035 in po potrebi predvideva redno dopolnjevanje na dve leti po sprejemu nacionalne strategije. Pomembno vlogo v celotnem procesu strateškega načrtovanja prilagajanja podnebnim spremembam nosi tudi sodelovanje; regijsko, medsektorsko, vertikalno (nacionalno, regionalno in lokalno) in čezmejno. Trenutno je v pripravi tudi akcijski načrt, ki bo predvidoma končan prihodnje leto.

Pričakovani učinki

Po besedah Črtomirja Kurnika, direktorja LEAG, pričakujejo, da bodo s pomočjo strategije vplivi podnebnih sprememb na družbo, gospodarstvo in ekosisteme manjši, regija pa bo bolje pripravljena na izzive, kot so dolgotrajne suše, poplave in vročinski valovi. Pričakujejo tudi, da bodo naravi prijazne rešitve, izboljšanje infrastrukture ter ozaveščanje prebivalcev pripomogli k zmanjšanju tveganj za zdravje, varnost in stabilnost. Hkrati bodo ti ukrepi vplivali tudi na finančno plat, saj naj bi zmanjšali stroške, povezane z odpravljanjem škode zaradi naravnih nesreč, ter spodbudili dolgoročne prihranke z učinkovitejšo rabo virov.

Andrej Gnezda, generalni direktor Direktorata za podnebne politike, je pri tem poudaril pomen lokalnega in regionalnega pristopa. »To prilagajanje in odpornost se ne dogaja v Ljubljani, se ne dogaja v pisarnah, ampak na terenu. Zato je tako zelo pomembno, da regije pristopijo k temu procesu,« je dejal. Opozoril je, da se je pri sprejemanju podnebnega zakona sicer pojavila ovira, vendar naj to ne bo razlog za odstopanje od ciljev. »Verjamem, da je to majhna ovira, ki jo bomo preskočili. Ne pozabimo, zakaj to počnemo – gre zato, kako odporni bomo in kako se bomo prilagodili na to, kar nas neizbežno čaka v prihodnosti,« je dodal.