Prva »tisočmetrca« na Gorenjskem

Bohinj – Ekipa, ki so jo sestavljali Jure Bevc, Matevž Marinko in Peter Mašič, se je podala na dvodnevno raziskovanje jame Dlvn, jame, ki so jo začeli raziskovati leta 2022. Za velik vhod jim je leto prej sporočil padalec, ki ga je opazil med letenjem. Jamo so poimenovali Dlvn, beseda izvira iz bohinjskega narečja in pomeni »iti dol v dolino«, kar je tudi cilj raziskovalcev. »Upamo, da bomo nekoč prišli skozi jamo vse do doline in jo tudi povezali z drugimi jamami na tem območju. Menim, da so bile vse prejšnje raziskave pomembne, vsak novo odkrit rov ali brezno lahko vedno preseneti,« pojasnjuje Mašič. Priprave na tokratno odpravo so bile po njegovih besedah podobne ostalim odpravam v globoke jame. Na začetku tedna so najavili akcijo, nato pa zbirali opremo in spremljali vremensko napoved. V brezna se namreč odpravljajo samo v suhem vremenu, saj so nevarnosti vdora vode ob nalivih in nevihtah prevelike.

Prvo noč so prespali na planini, naslednji dan pa so se po zajtrku odpravili do vhoda jame. »V jamo smo vstopili okoli 11. ure in se spustili do bivaka na globini 811 metrov. Tam smo imeli malico, odložili smo nekaj opreme in se odpravili na dno jame na globino 870 metrov, kjer smo se ustavili s prejšnjo odpravo,« je povedal Mašič. Po nadaljevanju raziskovanja so pozno zvečer dosegli novo prelomnico – veliko podzemno jezero na globini 1011 metrov. »Ko smo dosegli globino 1000 m, smo bili vsi zelo veseli, redka so taka odkritja, veliko truda smo vložili. V jamarstvu velja globina 1000 m za 'magično mejo', jam, globljih od te meje, je zelo malo, na svetu le 117, od tega jih je v Sloveniji 13 od trenutno 15479 registriranih jam v Sloveniji.« Jama Dlvn je tako postala prva jama v občini Bohinj in tudi na Gorenjskem, ki dosega magično mejo. Raziskovanje jame Dlvn še zdaleč ni zaključeno. Na globini 900 metrov so raziskovalci naleteli na velik rov z vodnim tokom, ki se zliva v podzemno jezero. Kje ta voda pride na površje, za zdaj ostaja uganka. Predvidevajo, da se izliva na izviru Bohinjske Bistrice, možen pa je tudi izliv v Bohinjsko jezero ali celo na drugo stran grebena v Baško grapo.

Razmere v jami

Jamarstvo ni individualni podvig, ampak je ekipna dejavnost, kjer je ključna medsebojna podpora. Razmere v jamah so zahtevne, v visokogorskih jamah se temperature ves čas gibljejo okoli štirih stopinj Celzija, vlažnost pa je stoodstotna. Na večdnevnih odpravah ekipa spi v jami, kar zahteva dodatno načrtovanje. »Bivak je običajno šotor, kjer spimo v toplih spalnih vrečah in imamo gorilnik za pripravo obrokov,« je dejal Peter. Jamarji pripravljajo preproste obroke, kot so kosmiči in riž, kar omogoča vzdrževanje energije med raziskovanjem. Kot je pojasnil Mašič, pa so večdnevne odprave lahko veliko lažje kot enodnevne, saj je najnapornejši del raziskovanja vedno vrnitev iz jame. Na tokratni odpravi so v jami skupno preživeli 28 ur, sončno svetlobo pa so ugledali po petih urah vračanja na površje. »Okolje v jami je precej neprijetno, temperature so nizke, vlažnost je visoka, zato poskušamo ohranjati visoko moralo, kar veliko se šalimo. Dobre odnose v ekipi pa ohranjamo tudi na površju, vsak četrtek imamo srečanje, kakšen konec tedna pa namesto da gremo v jamo, namenimo tudi druženju.«

Dokumentiranje odkritij

Peter je poudaril tudi pomen sistematičnega dokumentiranja raziskovalnih odkritij: »Vsaka registrirana jama v Sloveniji ima zapisnik in načrt. Tudi za Dlvn vsako leto izdelamo nov zapisnik odkritij in posodobimo načrt. Na vsaki raziskovalni odpravi jamo sproti merimo, meritve prenašamo na telefon in že v sami jami rišemo skico, ki jo nato nadgradimo v načrt. Meritve nato doma združimo z drugimi in na računalniku gledamo 3D modele jamskih rovov in kje v masivu gore se nahajajo.« Natančne meritve in skice omogočajo učinkovito raziskovanje novih delov jame. Ekipa jamarjev je prepričana, da Dlvn še skriva številne skrivnosti. Prihodnje odprave bodo usmerjene v raziskovanje velikih pritokov in še neraziskanih rovov, ki čakajo, da jih odkrijejo. Kljub napornemu delu in izzivom, ki jih prinaša raziskovanje globokih jam, jih žene želja po odkrivanju neznanega. »Na Planini Poljana smo do sedaj raziskali že 110 jam, od katerih je sedem globljih od 300 metrov in štiri več od 500 metrov,« je še povedal Peter in ob tem dodal, da gre velika zahvala Agrarni skupnosti Savica, ki jim dovoli uporabno stanu na planini in posledično močno olajša naporne raziskovalne akcije.