Psihološki pregled za voznike

V Sloveniji je po zakonu o voznikih določeno, da se od dopolnjenega 80. leta starosti veljavnost vozniškega dovoljenja lahko podaljša, ko voznik predloži zdravniško spričevalo, ki potrjuje telesno in duševno zmožnost za vožnjo. Zdravniški pregled poleg pregleda pri zdravniku specialistu in oftalmologu, ki poda oceno vida, vključuje tudi pregled pri psihologu. O tem, kako poteka psihološki pregled, smo se pogovarjali z univ. dipl. psihologinjo Alenko Rant iz Zdravstvenega doma Jesenice.

Kot je povedala, pregled poteka v skladu s smernicami za ocenjevanje psihofizičnih sposobnosti starejših voznikov. Najprej preverijo splošno zdravstveno stanje, prisotnost nevroloških ali psihiatričnih bolezni ter uporabo zdravil, ki bi lahko vplivala na zmožnost varne vožnje. »Pomemben del je tudi ocena subjektivnega doživljanja vožnje – ali starostnik zaznava kakšne težave, kako se počuti v prometu in ali je že imel incidente na cesti,« je pojasnila.

Sledi psihološko testiranje, v katerem uporabljajo standardizirane teste za ocenjevanje ključnih kognitivnih in psihomotoričnih sposobnosti, kot so delovni spomin, miselna prožnost, psihomotorika, vizualna orientacija, reakcijski časi, natančnost reagiranja. Pomemben del ocene je tudi ocena osebnostnih značilnosti, kot so impulzivnost, samokritičnost in prilagodljivost.

Na kaj so posebej pozorni

»Pri oceni smo še posebej pozorni na znake kognitivnega upada, upad psihomotoričnih sposobnosti, zmanjšane samorefleksije in povečane impulzivnosti. Prav tako upoštevamo vpliv kroničnih bolezni, denimo demence, Parkinsonove bolezni ter morebitnih stranskih učinkov zdravil.«

Sogovornica je poudarila, da načeloma stremijo k temu, da starejši čim dlje ostanejo mobilni. »Kadar se izkaže, da gre za upad sposobnosti v obsegu, ki bi lahko vplival na varnost v prometu, pa vožnjo omejimo. Kadar upad ni prevelik, lahko vožnjo omejimo na domači kraj in bližnjo okolico, kar je dobro, saj se počasi soočijo in pripravljajo tudi na trenutek, ko se bodo za vedno odpovedali vožnji. Če pa je upad prevelik, je varnost v prometu vedno nad željami posameznika,« je opozorila Alenka Rant.

Občutek izgube samostojnosti

Nekateri starejši zelo težko sprejmejo, da ne bodo več mogli voziti, saj je vožnja tudi simbol neodvisnosti in svobode. »Ko starostniki izgubijo to možnost, se pogosto soočajo z občutkom izgube samostojnosti, kar lahko negativno vpliva na njihovo samozavest in vodi v občutke nemoči,« je povedala psihologinja in dodala, da je pri tem zelo pomembna vloga svojcev. Pomembno je tudi, da imajo na voljo druge možnosti za ohranjanje mobilnosti, kot so brezplačni javni prevoz, Prostofer, pomoč družinskih članov pri prevozih. »S temi rešitvami lahko starostniki ohranijo občutek povezanosti z družbenim okoljem in ohranijo svojo avtonomijo, kar je ključno za njihovo dobro počutje in samopodobo.«