V Lescah ga težko pričakujejo
Predstavitev podvoza pod železnico v Lescah
Danes je pustni torek in tako kot preteklo soboto bo dan minil v znamenju maškar. Popoldne bodo male šeme spet trkale na vrata in radovedno spraševale, ali imamo kaj za »pustahrusta«. Eni se bodo, nejevoljni, ker jih ves čas nekdo moti, po tretjem zvonjenju še globlje stisnili v fotelj in se delali, da nikogar ni doma. Drugi bodo potrpežljivo odpirali vrata in pisano druščino za obisk nagradili z bombonom, pomarančo ali kovancem za evro.
Pa se bomo spomnili, zakaj? Kot je v knjigi Praznično leto Slovencev razložil etnolog Niko Kuret, je šemljenje duhovna dediščina čaščenja prednikov ali duhov narave, ki vladajo letnim časom in dajejo rodovitnost. Praznovanje pusta sega daleč v predkrščansko dobo, njegovo izročilo so kasneje prevzeli Rimljani, praznovanje in šemljenje pa se je, preneseno v čas pred štiridesetdnevnim postom, nadaljevalo tudi po pokristjanjenju.
Naši predniki so stoletja ob koncu zimskega obdobja izvajali obrede, s katerimi so častili pomladne sile in preganjali ostanke zime. Verjeli so, da bodo tako iz dežele pregnali zle duhove, jo očistili temnih sil in priklicali toplo pomlad, v kateri se bo narava ponovno prebudila.
A morda je prav pustni torek, ko so sobotni karnevali, večinoma namenjeni prešernemu veseljačenju, rajanju in zabavi, priložnost, da se spomnimo na ta zdaj pogosto pozabljeni pomen pusta.
Letos bo še lažje kot po navadi, saj so pred nami po turobnem, mrzlem in sivem počitniškem tednu prelepi, svetli sončni dnevi. Kot da bi se zares prebudili v prihajajočo pomlad. Naj nam sončni dnevi v teh ne lahkih časih prinesejo nekaj vedrine, optimizma ter volje in moči, da (se) spremenimo na bolje!
Pustnemu torku sledi pepelnična sreda, dan, ko po pravilih Rimskokatoliške cerkve velja najprej strogi, nato pa štiridesetdnevni post. Beseda pust, ki jo je poznal že Primož Trubar, je verjetno nastala iz besede mesopust, to je iz besed meso in postiti se ali iz meso in pustiti, kar bi bil dobeseden prevod iz italijanskega izraza carneleva – opusti meso.
Cerkev vernikom priporoča, da postu dodajo še molitev in pomoč drugim: skrb za ostarele, osamljene, revne ... Prav slednje, torej pomoč drugim, bi lahko, tako kot pustno šemljenje, povzeli vsi. Prav tako kot priporočilo, da v tem spokornem času priprave na veliko noč opustimo kakšno od razvad. V zadnjih letih se je prav na tej osnovi razširila akcija štiridesetdnevne odpovedi uživanja alkohola, ki je obenem simbolno dejanje solidarnosti z vsemi, ki zaradi njega trpijo. V Sloveniji je to vsaka četrta družina.