Načeloma vsaj polovica pacientov ne sodi v urgentno ambulanto in bi svoje zdravstveno stanje morali oskrbeti drugje – ali sami ali pri izbranih osebnih zdravnikih. / Foto: Nik Bertoncelj
Načeloma vsaj polovica pacientov ne sodi v urgentno ambulanto in bi svoje zdravstveno stanje morali oskrbeti drugje – ali sami ali pri izbranih osebnih zdravnikih. / Foto: Nik Bertoncelj
Razmere za zdaj obvladljive
Zatem ko so v Zdravstvenem domu Ljubljana minuli konec tedna prvič aktivirali načrt množične nesreče zaradi navala na njihovo urgentno ambulanto tudi zaradi povečanja virusnih obolenj, smo o tem povprašali še tri največje enote Osnovnega zdravstva Gorenjske, zdravstvene domove Kranj, Jesenice in Škofja Loka.
Kranj – V ambulanti nujne medicinske pomoči Zdravstvenega doma (ZD) Kranj je že od novoletnih praznikov povečan obisk. Kot navajajo, so razlogi različni, najprej so bili posledica praznikov in posledično zaprtih ambulant osebnih zdravnikov, v zadnjem času pa predvsem posledica porasta respiratornih obolenj. »Povprečno dnevno v ambulanti nujne medicinske pomoči obravnavamo okoli devetdeset pacientov, ob koncih tedna in praznikih število naraste na okoli 150 obravnav dnevno.« A kot ob tem poudarjajo v ZD Kranj, imajo priznanega trikrat manj osebja kot na primer služba nujne medicinske pomoči Ljubljana.
V ZD Jesenice opažajo povečan priliv v splošne ambulante od začetka januarja, temu so nekoliko prilagodili tudi delovni proces v splošnih ambulantah, tako so bile nenujne administrativne storitve opravljene v treh delovnih dneh. »V Urgentnem centru Jesenice je v tem času običajno za okoli dvajset odstotkov pregledov več, letošnje leto pa ne odstopa od povprečja.«
Tudi priliv pacientov v splošne ambulante ZD Škofja Loka je povečan, vendar zaradi tega še niso aktivirali kakšnih posebnih ukrepov. Kot dodajajo: »Smo pa prosili za strpnost zaradi pomanjkanja osebja, zlasti medicinskih sester. Število obravnav v nujni medicinski pomoči je povečano v primerjavi s prejšnjimi meseci, vendar še vedno primerljivo z istim obdobjem v lanskem letu.«
»Razmerje nujnih in nenujnih pacientov je razmeroma konstantno tako med delavniki kot ob koncih tedna in praznikih. Načeloma vsaj polovica pacientov ne sodi v urgentno ambulanto in bi svoje zdravstveno stanje morali oskrbeti drugje – ali sami ali pri izbranih osebnih zdravnikih; 25 odstotkov pacientov ima manj nujna zdravstvena stanja, ki pa morajo biti vseeno oskrbljena oz. pregledana v razmeroma kratkem časovnem obdobju, in je njihov obisk urgence pogojno upravičen. Pri 25 odstotkih pacientov pa je obisk povsem upravičen, od tega je pet odstotkov pacientov zares urgentnih,« pojasnjujejo v ZD Kranj.
Med nenujnimi razlogi obisk ambulante nujne medicinske pomoči so izdaja napotnic za nenujne in naročene preglede, storitve zaradi akutnega alkoholnega opoja in s tem povezano zdravljenje, posegi ter ukrepi in prevozi z reševalnim vozilom, odstranitev klopa in pregled v zvezi s kožnimi spremembami po ugrizu klopa, izpiranje ušes, nenujno cepljenje proti tetanusu (pred potovanjem), predpisovanje kronične terapije, bolezenska stanja, npr. vraščeni nohti, ki jih ima pacient že več tednov, razni otiščanci, pregled zaradi površinskih ran in odrgnin, ki so starejšega datuma in so brez znakov vnetja, pa tudi preveze kroničnih ran in preveze po kirurških posegih brez naloga osebnega oz. nadomestnega zdravnika ali kirurga ter brez znakov vnetja, preventivni pregledi pred potovanji, pregled in predpisovanje terapije zaradi glistavosti. V teh primerih ima urgentni zdravnik pravico storitev tudi zaračunati.