Razraščena vegetacija vpliva na prometno varnost

Kranj – Kot pravijo na Agenciji za varnost prometa, je razraščena vegetacija ob cestah običajno največja težava v pomladnih mesecih, vendar lahko tudi poleti, ko so vremenske razmere dobre, poslabša preglednost cestišča in s tem negativno vpliva na prometno varnost.

Zakon o cestah nalaga vzdrževanje in obrez vegetacije lastnikom zemljišča, poleg tega določa varovalni pas ob cesti, v katerem posegi v prostor niso dovoljeni. Kot so pojasnili na agenciji, je vegetacija lahko visoka največ 75 centimetrov od tal, da se zagotovi ustrezna preglednost ceste. »Lastniki zemljišč morajo sami skrbeti, da se vegetacija ne razrase preveč bujno in previsoko, za kar sicer skrbijo vzdrževalci cest, ki o tem obvestijo lastnike,« so navedli. Če lastniki ne ukrepajo, zadevo prevzame inšpekcija za ceste, ki po pogovoru z lastnikom ustrezno ukrepa. Kazni za neupoštevanje lahko znašajo 500 evrov za fizične osebe in 2.000 evrov za pravne osebe. Preglednost cest in upoštevanje predpisov nadzirajo tudi inšpektorji po uradni dolžnosti.

Podobno velja tudi za križišča, kjer je še pomembneje, da vegetacija ne ovira preglednosti in ne zakriva prometne signalizacije, kot so oznake, semaforji in znaki. Zato Zakon o cestah v območju križišč ne dovoljuje zasaditve vegetacije. Posebna pravila glede vegetacije prav tako veljajo za železniške prehode. Omenjeni zakona določa obveznosti obreza vegetacije vzdrževalcu cest, če je ta v območju ceste.

Poleg rastlin lahko preglednost in varnost v prometu zmanjšujejo tudi višje ograje, stebri in druge ovire ob križiščih. Zakon o cestah določa, da je pred gradnjo ograj ali stebrov treba pridobiti soglasje Direkcije RS za infrastrukturo. Za varnost pločnikov v naseljih so odgovorne občine oziroma izvajalci javnih služb, ki morajo zagotoviti, da gosta vegetacija ne prisili pešcev, da stopijo s pločnika. Vegetacijo tik ob cesti ureja vzdrževalec državnih cest v skladu s pogodbo o vzdrževanju.

Če opazite, da vam bujna vegetacija ovira preglednost med vožnjo, lahko po navedbah agencije to prijavite inšpektoratu, vzdrževalcu ceste, upravljavcu državnih cest ali drugemu organu, ki prijavo skladno z ZUP odstopi v obravnavo pristojnemu organu.

Inšpektorica za ceste Natalija Duračak Bitenc opozarja, da je stanje ob cestah precej kritično, saj se vegetacija v varovalnih pasovih državnih cest vedno bolj razrašča. Najbolj problematična so območja gozdov, kjer se poškodovana drevesa naslanjajo eno na drugo. »Večkrat se srečujemo tudi s pretirano željo po namestitvi preglednostnih ogledal. Te sicer namešča država, vendar le tam, kjer recimo ovire za preglednost ni mogoče odstraniti. Zagotovo pa živa meja ali nasad rož ne sodita med slednje,« je dejala inšpektorica. Dodala je, da čeprav kazni niso izjemno visoke, bi lahko lastniki zemljišč ob cestah, ki ne skrbijo za urejenost vegetacije v varovalnem pasu in preglednost cest ter križišč, utrpeli posledice v obliki visokih regresijskih zahtevkov zavarovalnic v primeru nesreče, ki bi se lahko zgodila zaradi nepreglednosti.