Referenduma o pokojninski reformi ne bo

Medtem ko se bliža referendum o zakonu o pomoči pri predčasnem končanju življenja (23. novembra), so v sredo iz Delavske koalicije ob zaključku kampanje za zbiranje podpisov za razpis zakonodajnega referenduma o pokojninski reformi sporočili, da niso zbrali zadosti podpisov podpore svoji pobudi. »Naš poskus, da bi zbrali 40 tisoč overjenih podpisov, ni uspel,« so sporočili. Kot je poročal STA, so namreč do ponedeljka zbrali le 11 tisoč od 40 tisoč zahtevanih podpisov. Ob tem so v Delavski koaliciji, ki združuje več kot 25 sindikatov in civilnodružbenih organizacij, poudarili, da kampanja proti pokojninski reformi ne predstavlja konca, ampak začetek »pravega delavskega organiziranja v Sloveniji«. Razlogov za neuspešno zbiranje zadostnega števila podpisov je po njihovem mnenju več. »Z Delavsko koalicijo nismo zmogli parirati skupni sili koalicijskih in opozicijskih strank, delodajalskih in upokojenskih združenj ter sindikalnih central, ki so ljudem vsilili to škodljivo reformo. Nismo zmogli parirati različnim pritiskom, grožnjam z odpuščanji, plačanim objavam v medijih niti pasivnosti in apatičnosti, ki že desetletje vladata na sindikalni sceni,« so navedli v izjavi za javnost in dodali, da jim ni žal, da so se teh aktivnosti lotili in da so si upali povzdigniti glas proti celotnemu razredu politikov, gospodarstvenikov in sindikalnih birokratov. »Ni nam žal, da smo pokazali na dvoličnost vlade in vladnih strank ter tistih 'predstavnikov delavstva', ki so brez boja pristali na kasnejše upokojevanje in varčevanje na delavskih plečih,« so še navedli. »To je jasen znak, da se v Sloveniji, ne glede na to, kako se nam zdi politično ozračje polarizirano, da stvari delati z družbenim soglasjem. Ta rezultat je zmaga dialoga,« pa je po poročanju STA v prvem odzivu povedal minister za delo Luka Mesec. Javnost je prepoznala, da je reforma dobra, kar je dobra popotnica za pokojninski sistem v naslednjih letih, je dodal. Spomnil je, da jim je uspelo konsenz graditi tudi v parlamentu, saj je proti sprejetju pokojninske reforme glasoval le nepovezani poslanec Miha Kordiš, nekdanji član Levice. Pokojninsko reformo je državni zbor sprejel 18. septembra. Med drugim ohranja 40 let pokojninske dobe, predvideva pa postopen dvig starostne meje za upokojitev s 60 let na 62 let ter zvišuje odmerni odstotek na 70 odstotkov. Referenčno obdobje postopno podaljšuje na 40 let, od katerih se bo odštelo pet najslabših let. Uvaja pa tudi zimski dodatek. Letošnje izplačilo bo sicer zagotovil zakon o izplačilu zimskega regresa, ki so ga poslanci potrdili v torek. Referendumska pobuda je namreč zavlekla roke za izplačilo zimskega dodatka upokojencem po sprejeti pokojninski reformi.

Znana kandidata za ministra

Znana sta kandidata za nova ministra za notranje zadeve in pravosodje. Iz Gibanja Svoboda so sporočili, da bo po odstopu notranjega ministra iz njihovih vrst Boštjana Poklukarja kandidat za novega ministra njihov poslanec Branko Zlobko. Predsedstvo SD pa je za kandidatko stranke za novo pravosodno ministrico po odstopu Andreje Katič podprlo dosedanjo državno sekretarko na ministrstvu za pravosodje Andrejo Kokalj. Odločitev, koga bo predlagal, mora premier Robert Golob, ki se sicer z obema kandidatoma strinja, sporočiti državnemu zboru do sredine prihodnjega tedna.

Podpisan dogovor o povprečnini

Ministra za finance in za javno upravo Klemen Boštjančič in Franc Props sta v ponedeljek s predstavniki združenj občin podpisala dogovor o povprečnini za leti 2026 in 2027. Za obe leti je določena v višini 835 evrov na prebivalca, občinam pa bo v letu 2026 iz državnega proračuna povrnjen tudi del sredstev za ravnokar uzakonjen zimski regres, in sicer v višini 60 odstotkov izdatkov za zimski regres. Za letošnje leto je to vprašanje urejeno v predlogu zakona, s katerim so določili izplačilo zimskega regresa, poroča STA. Letošnji strošek občin bodo v celoti povrnili iz državnega proračuna. Po besedah predsednika Skupnosti občin Slovenije Gregorja Macedonija je dogovor o povprečnini uspeh, verjetno pa z rezultatom nobena stran ni popolnoma zadovoljna. V občinah po njegovih besedah ves čas ugotavljajo, da so njihovi stroški v povprečju višji, kot so prihodki. Tudi v Združenju mestnih občin Slovenije so po besedah predsednika združenja Sama Turela z dogovorom o povprečnini relativno zadovoljni, pri čemer je pozdravil pripravljenost obeh pristojnih ministrstev, da jim prisluhneta in da se pogovarjajo z argumenti. Da so dogovor podpisala vsa tri reprezentativna združenja občin, pa po njegovem mnenju pomeni, da so dosegli najširši možen dogovor, poroča STA.