Reševanje v predoru Ljubelj mora biti hitro in usklajeno

Ljubelj – Meddržavni predor Ljubelj je najnižji cestni prelaz v Karavankah, ki s skupno dolžino 1561 metrov poteka 688 metrov na slovenski in 873 metrov na avstrijski strani. Ker je daljši od 500 metrov, zahteva po besedah Nevenke Zakrajšek iz Direkcije za infrastrukturo, ki upravlja ljubeljski predor, poseben načrt vzdrževanja, nadzora in reševanja. »Obsežno vajo množične nesreče moramo organizirati vsako peto leto, medtem ko manjše, teoretične vaje izvajamo vsaki dve leti,« je povedala.

Poudarila je, da so tovrstne vaje izjemno pomembne, saj je reševanje ob množičnih nesrečah v predorih zelo zahtevno za vse službe zaščite, reševanja in pomoči. »Ob morebitnem požaru se temperature v predoru izjemno hitro dvigajo – vsako minuto za sto stopinj Celzija – kar močno oteži ali celo onemogoči reševanje. Možno je le v prvih dvajsetih minutah, nato zaradi visokih temperatur postane neizvedljivo,« je dejala Zakrajškova, ob tem pa opozorila, da je ljubeljski predor enocevni predor z dvosmernim prometom, ki predstavlja večje tveganje kot dvocevni predori na avtocestah. »V primeru nesreče je treba celoten predor zapreti in preusmeriti promet na druge poti.«

Težavo predstavlja tudi slaba pokritost z mobilnim signalom, ki pa jo bodo v kratkem naslovili v sodelovanju z avstrijskimi partnerji. »Obnovljena bo celotna elektrostrojna oprema in vodovodni sistem za gašenje, hkrati bomo poskrbeli za ustrezno pokritost z mobilnim signalom,« je še napovedala Zakrajškova.

Vadili realno situacijo

Namen mednarodne vaje Ljubelj 2024 je bilo celovito preverjanje pripravljenosti in reševanja ob nesreči ter usklajevanje posredovalcev s slovenske in avstrijske strani. »Vadili smo realno situacijo, ki se lahko kadarkoli zgodi. Testirali smo sistem prvih posredovalcev, torej tistih, ki so vezani na prvi klic, in pa na dodatni klic vodje intervencije,« je povedal vodja kranjske izpostave Uprave za zaščito in reševanje Domen Torkar.

Scenarij je predvideval prometno nesrečo v predoru, kjer je prišlo do čelnega trčenja med avtobusom, ki je prevažal turiste, in osebnim avtomobilom, nato pa še do naleta štirih dodatnih vozil. Nesreča je terjala tri smrtne žrtve in več ranjenih, zato je bil aktiviran načrt za množično nesrečo. Znanje in usposobljenost je preverjalo skupno okoli 180 reševalcev in članov drugih pristojnih služb, od tega 87 avstrijskih in slabih sto slovenskih posredovalcev. Poleg tega je sodelovalo še okoli sto organizatorjev, gostov in ocenjevalcev. »Zaradi geografskih razmer slovenske ekipe prispejo na kraj nesreče prve, in sicer približno v od 10 do 13 minutah,« je pojasnil Torkar.

Vaja je od leta 2013 meddržavno organizirana v sodelovanju z avstrijskimi kolegi. Nazadnje so jo v večjem obsegu izvedli leta 2016, pred štirimi leti pa je bila organizirana teoretična vaja. »Sodelovanje z avstrijskimi kolegi je ključnega pomena, vendar je ravno komunikacija tista točka, kjer med intervencijami včasih pride do težav,« je dejal poveljnik Civilne zaščite za Gorenjsko Klemen Šmid.

Varnost posredovalcev

Na kraj nesreče je prva prispela ekipa gasilcev PGD Bistrica pri Tržiču, za njimi pa poklicni gasilci Gasilsko reševalne službe (GARS) Kranj. Aktivirana so bila tudi druga gasilska društva iz Gasilske zveze Tržič ter PGD Kokrica, ki je bilo zadolženo za komunikacijo. Kot je pojasnil Primož Šifrer iz GARS Kranj, morajo biti pri intervenciji v predoru še posebej pozorni na nevarne snovi in preprečiti izbruh požara. »Reševanje mora potekati hitro, usklajeno in učinkovito, hkrati pa moramo zagotoviti tudi varnost reševalcev. Zaradi omejenega prostora v tunelu so postopki reševanja dodatno oteženi.«

Povedal je še, da z gasilci iz Bistrice pri Tržiču redno izvajajo skupna usposabljanja za intervencije v predoru. »Čas posredovanja se lahko podaljša, če vozniki v tunelu obračajo in vozijo po nasprotnem vozišču, zato jih pozivamo, naj se v primeru nesreče čim prej umaknejo iz predora, pustijo vozila na mestu in sledijo navodilom,« je poudaril Šifrer.

Prilagojeno delo

Na vaji so sodelovali tudi zaposleni v službah Nujne medicinske pomoči, skupaj trije zdravniki in enajst reševalcev iz zdravstvenih domov Tržič, Kranj, Radovljica, Bled, Jesenice, Škofja Loka. »Ob množični nesreči in nenadnem povečanju števila poškodovancev je treba prilagoditi organizacijo dela tako v zdravstvenih domovih kot v bolnišnicah. Paciente skušamo enakomerno razporediti med različne ustanove. Pri tem pomaga tudi helikopterska nujna medicinska pomoč, ki podnevi omogoča prevoz pacientov v bolj oddaljene bolnišnice,« je pojasnil urgentni zdravnik Mitja Mohor iz Zdravstvenega doma Kranj.

Delo policistov je strnila Eva Piskrnik iz Policijske uprave Kranj: »Policija zavaruje kraj nesreče in zagotovi, da lahko sile zaščite in reševanja nemoteno opravljajo svoje naloge. Preprečuje dostop nepooblaščenim osebam in kazniva dejanja, varuje javni red ter zbira podatke o udeležencih in obsegu nesreče. Poleg tega organizira obvoze in ureja promet v okolici zdravstvenih ustanov, kamor prepeljejo ponesrečene. Policisti identificirajo žrtve in obveščajo ministrstvo za zunanje zadeve, če so med udeleženci tudi tujci. Ko ostale službe zapustijo kraj dogodka, policija izvede preiskavo nesreče.«

Vajo sta si ogledala tudi obrambni minister Borut Sajovic in notranji minister Boštjan Poklukar.