Jana Lavtižar / Foto: Tina Dokl
Jana Lavtižar / Foto: Tina Dokl
S srčnostjo opravlja svoje delo
»Vsako delo, ki sem ga opravljala v zdravstvu, sem opravljala s srcem,« pravi Jana Lavtižar, nova predsednica Društva medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Gorenjske. Njen bogati življenjepis s področja strokovnega dela v zdravstvu je dobil svoje prve obrise že v otroških letih.
Kot je povedala, so se otroci igrali in podili po njeni rojstni Kropi, med igrami vlog pa sta ji bili najljubši vlogi policistke in medicinske sestre. Uniforma torej? »Verjetno res.« (smeh) V letu, ko je morala izbrati srednjo šolo, deklet na policijsko šolo niso sprejemali, a odločitev ni bila težka. Bo pa postala medicinska sestra. »Čeprav mi je v tistem času stara mama rekla, ali vem, kaj bom delala. Da bom nosila 'kahle'. 'Verjetno jih ne bom nosila po cele dneve,' sem ji odvrnila.« (smeh)
Jana Lavtižar je zaključila Srednjo zdravstveno šolo na Jesenicah, a je bila žal, kot je dejala, ena redkih v razredu, ki se zaradi domačih finančnih razmer takrat ni mogla vpisati na reden študij. Zaposlila se je na Kliniki za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo v Ljubljani, kjer je imela štipendijo. Potem se ji je ponudila priložnost za delo v Splošni bolnišnici Jesenice, kjer je ostala 23 let. Najprej kot srednja medicinska sestra na kirurškem oddelku, zatem kot vodja na endoskopijah. Medtem se ji je uresničila tudi želja po študiju in po njegovem zaključku se je vrnila na kirurški oddelek, najprej kot oddelčna diplomirana medicinska sestra, kasneje je bila namestnica glavne medicinske sestre in nato še sedem let glavna medicinska sestra na kirurškem oddelku. Januarja 2015 je postala vodja Enote za obvladovanje bolnišničnih okužb v jeseniški bolnišnici, na tem delovnem mestu je ostala tri leta.
»Že ko sem obiskovala srednjo zdravstveno šolo, sem imela nekaj prakse v Zdravstvenem domu (ZD) Jesenice z Vasiljko Kokalj, ki je izvajala zdravstveno vzgojo v tamkajšnjem ZD. To področje me je že takrat prevzelo in po letih dela me je prešinilo, da bi to lahko počela v nadaljevanju kariere. A priti zraven je bilo težko, področje zdravstvene vzgoje še ni bilo v takšnem razmahu, kot je zdaj.« Ko se ji je le ponudila priložnost, je odšla na primarni nivo zdravstva.
»V šolskem dispanzerju ZD Kranj sem se zaposlila z namenom, da zraven lahko opravljam zdravstvenovzgojno delo. Nazadnje sva s sodelavcem takratnega vodjo Centra za krepitev zdravja (CKZ) Jošta Torkarja le prepričala, da bi bilo bolje, da bi izvajala samo zdravstveno vzgojo. V šolskem dispanzerju smo pogosto odpovedovali zdravstvenovzgojne delavnice, ker je bilo treba vsako odsotnost medicinske sestre v ambulanti nadomestiti. Na jesen 2018 sva s sodelavcem začela samostojno opravljati zdravstveno vzgojo otrok in mladostnikov na celotni Območni enoti Kranj in moram reči, da sva v kratkem času dokazala, da smo na pravi poti. Od takrat so programi za otroke in mladostnike del CKZ v ZD Kranj.«
Leta 2020 je Jana Lavtižar postala vodja CKZ Kranj. Ravno v obdobju epidemije covida-19, ko so morali vse delo podredili temu. Namesto da bi se ukvarjala z vodenjem centra, je organizirala lokacijo za odvzem brisov in tudi izvajala testiranja skupaj z ekipo CKZ. Zelo prav pa ji je prišlo znanje s področja obvladovanja okužb še iz bolnišnice. Poleg tega pa je v prostem času izvajala izobraževanja in delavnice za zaposlene s področja preprečevanja in obvladovanja okužb z virusom SARS-CoV-2 in drugimi nalezljivimi respiratornimi boleznimi v javnih socialnovarstvenih zavodih. Leta 2020 je prejela spominski znak za požrtvovalnost v boju proti covidu-19.
Delo se je po obdobju epidemije covida vrnilo v tirnice, v ekipi, ki jo Jana Lavtižar vodi v CKZ Kranj, je 25 sodelavcev.
Že vsa svoja delovna leta je članica Zbornice – Zveze, krovne strokovne organizacije zdravstvene in babiške nege. Kot Gorenjki, ki že vrsto let živi na Jesenicah, se je zdelo samoumevno, da je tudi članica Društva medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Gorenjske. Ves čas je bila njihova aktivna članica, kot poudari, je predavala s področja okužb, preventive, moderirala društvene dogodke, poučevala medicinske sestre ... Za njena prizadevanja jo je Društvo medicinskih sester nagradilo s srebrnim znakom in Zbornica – Zveza z zlatim znakom.
»V društvenem delovanju so mi predvsem pomembni podpora članstvu, medgeneracijsko povezovanje, strokovna rast in osebno zadovoljstvo vsakega posameznega člana. Starejše generacije lahko predajo novim generacijam sporočilo pripadnosti poklicu, ker mislim, da se to malo izgublja tudi zaradi dolgoletnega neprimernega plačila, preobremenjenosti zaposlenih in spremembe generacij. Želim, da se ta pripadnost poklicu vrne. Želimo tudi spodbujati zdrav življenjski slog zaposlenih. Izmenjava izkušenj, sodelovanje članov društva na katerem koli področju pa sta neprecenljiva,« po prevzemu funkcije poudarja nova predsednica Društva medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Gorenjske z več kot 1400 člani.
Pa jo kaj zaboli, ko se toliko kopij lomi na javnem zdravstvu? »Seveda. Ni prav, da je toliko slabega izrečenega na račun javnega zdravstva. Šele ko greš v tujino in potrebuješ neko pomoč, se zaveš, kaj pravzaprav imamo. Še vedno pacient lahko zavrti telefonsko številko ali potrka na vrata in se ta odprejo. Četudi je treba počakati kakšno uro, je pacient sprejet in pregledan. Marsikje v tujini ta vrata niso za vsakogar odprta, ker je pomembnejše, koliko ima kdo denarja. Pri nas to še vedno ni prvi moment, nujna pomoč je za vse enako dostopna. Zato je prav, da javno zdravstvo ostane.«
V prostem času Jana Lavtižar rada kolesari, planinari s svojim kužkom, veselijo jo tudi ročne spretnosti. Riše, rezlja, se udeležuje delavnic izdelovanja gline, polstenja. Prej je to počela tudi skupaj z otroki, zdaj že z vnukoma. »Vsi prazniki so zame priložnost za ustvarjanje,« sklene sogovornica, ki je ravno na dan izvolitve za predsednico društva praznovala življenjski jubilej.