Poslanec SDS Andrej Hoivik je prepričan, da bodo zbrali potrebnih 40.000 podpisov za razpis zakonodajnega referenduma o dodatkih k pokojninam za izjemne dosežke na področju umetnosti. / Foto: Gorazd Kavčič, Arhiv Gg

Poslanec SDS Andrej Hoivik je prepričan, da bodo zbrali potrebnih 40.000 podpisov za razpis zakonodajnega referenduma o dodatkih k pokojninam za izjemne dosežke na področju umetnosti. / Foto: Gorazd Kavčič, arhiv GG

SDS po podpise za razpis referenduma o dodatkih

V opozicijskem SDS so prejšnji teden napovedali, da bodo začeli zbirati potrebnih 40 tisoč podpisov za razpis zakonodajnega referenduma o zakonu o dodatku k pokojninam za izjemne dosežke na področju umetnosti, ki ga je državni zbor dokončno potrdil 30. januarja. Zakon, ki nadomešča zakon iz leta 1974, pravico do omenjenega dodatka namenja slovenskim državljanom, ki z izjemnimi dosežki na področju umetnosti izkazujejo posebne zasluge za kakovost, pomen in prepoznavnost umetnosti v Sloveniji ali v tujini ter prejemajo pokojnino po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ali pokojnino v tujini. Višina dodatka bo vezana na višino osnovne pokojnine posameznika in trenutek, ko bo podana vloga za dodatek. Ta ne bo presegal najvišje pokojnine. Prejemniki Prešernove nagrade za življenjsko delo bodo upravičeni do 100 odstotkov dodatka, prejemniki nagrade Prešernovega sklada ali odlikovanja Republike Slovenije, ki so poleg tega prejeli še vsaj eno od ostalih 21 najvišjih nacionalnih nagrad s področja umetnosti, naštetih v prilogi k zakonu, ali visoka mednarodna priznanja in nagrade, pa do 50 odstotkov dodatka. Gre za dodatke za elito, je dejal poslanec SDS Andrej Hoivik in dodal, da je poslanska skupina SDS za vložitev pobude za razpis zakonodajnega referenduma v tednu dni zbrala približno 8700 podpisov. Po mnenju državnega sekretarja na ministrstvu za kulturo Marka Rusjana referendum ne bi bil smotrn, saj so stroški zanj okoli pet milijonov evrov, kar pomeni za 70 let dodatkov k pokojninam za vrhunske umetnike.

Napredek pri indeksu korupcije

Slovenija je na indeksu zaznave korupcije za leto 2024, ki ga je pred dnevi objavila organizacija Transparency International, dosegla skupno oceno 60 od možnih 100 točk. S tem je izboljšala svoj položaj za štiri točke in ponovno dosegla oceno, ki jo je imela v letih 2018–2020, še vedno pa ostaja pod povprečjem EU (64 točk) in tudi OECD (65 točk). Med 180 državami se je Slovenija uvrstila na 36. mesto (lani 42. mesto). V Komisiji za preprečevanje korupcije so napredek pri indeksu zaznave korupcije za leto 2024 sicer pozdravili, a kot opozarja njen predsednik Robert Šumi, s tem še ne smemo biti zadovoljni, »saj si namreč kot družba zaslužimo več«.

V javnem sektorju plače po novem

V tem tednu zaposleni v javnem sektorju prejemajo prvo plačo po uveljavitvi prenovljenega plačnega sistema. Najnižja osnovna plača po novem znaša 1291,52 evra bruto, kar je nekaj nad minimalno plačo. Plačni dvigi za vse zaposlene v javnem sektorju sicer niso enaki. Javni uslužbenci, pri katerih celotno povišanje ne presega sto evrov bruto, so s 1. januarjem pridobili višjo plačo v celoti, drugim pa se s tokratnim izplačilom plače povišujejo za najmanj sto evrov bruto oz. 12 odstotkov predvidenega povišanja. Zaposleni s predvidenim povišanjem za več kot 420 evrov bruto bodo višje plače v celoti dosegli v šestih obrokih do leta 2028, ostali pa prej.

Poročilo zagovornika načela enakosti

Zagovornik načela enakosti je objavil letno poročilo za leto 2024. Svetovali so 550 ljudem v stiski zaradi občutka, da so bili diskriminirani. Tudi lani so največ prijav diskriminacije prejeli s področja zaposlovanja in dela ter s področja ponujanja blaga in storitev. Tretjina vseh zaključenih primerov je bila povezana s službenimi zadevami, približno petina pa s tržnimi. »Ker gre za vprašanja, povezana tudi z eksistenco, se ljudje hitreje kot v drugih primerih odločijo za uporabo mehanizmov zaščite,« je pojasnil zagovornik Miha Lobnik. Odločili so se tudi za pravno zastopanje kandidatke za službo v njeni tožbi proti delodajalcu, pri katerem so ji na razgovoru postavili tudi vprašanja o načrtovanju družine. Zagovornik je izdal tudi 108 priporočil za odpravo ali preprečevanje diskriminacije, upoštevana pa je bila le desetina teh.

Izključili edino ponudbo za helikopterja

Ministrstvo za notranje zadeve ni oddalo javnega naročila za nakup in vzdrževanje dveh novih namenskih helikopterjev za izvajanje helikopterske nujne medicinske pomoči (HNMP), saj je pred tednom dni izključilo edino prispelo ponudbo. Na javno naročilo je pravočasno prispela le ponudba italijanskega proizvajalca Leonardo v vrednosti 30.744.000 evrov z DDV, pri njenem pregledu pa so ugotovili, da predloženo finančno zavarovanje ni v celoti skladno z zahtevami naročnika iz razpisne dokumentacije. »Pomanjkljivosti so take narave, da jih ni možno odpraviti, zato je bila ponudba izključena,« je notranje minis­trstvo navedlo v sporočilu za javnost.