Še naprej brez varuha človekovih pravic

Namestnica varuha človekovih pravic Dijana Možina Zupanc, ki jo je predsednica republike Nataša Pirc Musar po več kot šestih krogih posvetovanj s poslanskimi skupinami, predstavnikoma narodnih skupnosti in nepovezanimi poslanci predlagala za novo varuhinjo človekovih pravic, v sredo v državnem zboru ni prejela potrebnih 60 glasov. Za njeno imenovanje je glasovalo 53 poslancev koalicije. Institucija Varuh človekovih pravic je tako brez predstojnika s polnim mandatom že vse od 23. februarja, ko je prejšnjemu varuhu Petru Svetini potekel mandat. Dijana Možina Zupanc, ki bo svoje delo nadaljevala na mestu namestnice varuha, neizvolitve ne vidi kot nezaupnico njej osebno, temveč kot ogledalo odnosa do neodvisnih institucij in tudi do človekovih pravic. Želi si, da institucija čim prej dobi predstojnika s polnim, legitimnim mandatom. »Neodvisne institucije, ki bi morale biti branik pred posegi oblasti, v praznem teku ne morejo učinkovito naslavljati posameznih ali sistemskih nepravilnosti. S tem se slabi njihova legitimnost, zmanjšuje pa se tudi zaupanje javnosti v njihovo delovanje,« je navedla. Predsednica republike Nataša Pirc Musar pa je izjavi ob robu odprtja prenovljenega Gradu Štanjel po poročanju STA izrazila razočaranje, še posebno nad strankami, ki niso znale pojasniti, zakaj kandidatka Možina Zupanc ni dobra. »Tako se odgovorne politike na državni ravni ne moremo iti,« je bila kritična.

Vlada o proračunih

Vlada je na torkovi seji določila razrez proračunskih izdatkov za leti 2026 in 2027. Ključne prioritete ostajajo na področju gospodarstva in konkurenčnosti, popoplavne obnove, varnosti in obrambe, dostopnosti do stanovanj ter ukrepov iz Načrta za okrevanje in odpornost. Proračunski odhodki v letu 2026 bodo znašali 17,5 milijarde evrov, kar je 380 milijonov evrov več od že sprejetega proračuna prihodnje leto. Leta 2027 bodo načrtovani odhodki znašali 17,86 milijarde evrov. Vlada bo dokončno različico proračunskih dokumentov potrdila septembra, državnemu zboru pa jih mora poslati najkasneje do 1. oktobra.

Stranke se povezujejo

Pred državnozborskimi volitvami v prihodnjem letu prihaja do prvih povezovanj med strankami. V torek so tako koordinatorica Levice Asta Vrečko ter sopredsednika Vesne Urša Zgojznik in Uroš Macerl podpisali namero o sodelovanju, ki predvideva skupen nastop na parlamentarnih volitvah. Stranki načrtujeta skupno kandidatno listo, podroben okvir sodelovanja pa bodo pripravili v naslednjih mesecih. Stranki Demokrati in Konkretno, ki je nastala iz nekdanjega SMC in stranke GAS, pa se nameravata konec junija združiti oziroma se bo stranka Konkretno priključila Demokratom. Predsednika obeh strank Anže Logar in Janez Demšar sta pojasnila, da se združujejo zaradi podobnih pogledov na prihodnost Slovenije.

Sodišče delno ugodilo Zverovi tožbi

Sodišče EU je v sredo deloma ugodilo tožbi evroposlanca Milana Zvera (EPP/SDS) v zvezi z obiskom tedanje podpredsednice Evropske komisije Vere Jourove v Sloveniji marca 2023. Za ničnega je razglasilo del sklepa komisije, v katerem je zavrnila dostop do zakrite informacije v zvezi s srečanjem Jourove s tedanjim predsednikom ustavnega sodišča Matejem Accetom. Dokument, namenjen pripravi na srečanje komisarke z Accettom, je po navedbah sodišča vključeval tri cilje, pri čemer je komisija dostop do tretjega zavrnila. Sodišče je ugotovilo, da je bil namen cilja določiti temo razprave. V preostalih delih je Zverova tožba zavrnjena. »Dobili smo, kar smo želeli – vpogled v tretjo točko zapisnika srečanja komisarke z Accettom,« je Zver komentiral sodbo, ki jo je označil za veliko zmago.

Bolnišnica za najtežje bolnike

V Ljubljani so v torek položili temeljni kamen za novo kliniko za infekcijske bolezni in vročinska stanja ter novo gastroenterološko kliniko. Po besedah generalnega direktorja Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana Marka Juga bodo z izjemno velikim projektom pridobili najmodernejšo bolnišnico za najtežje bolnike, v kateri bo dvesto novih postelj. »Tukaj se bodo zdravili najtežji bolniki na gastroenteroloških oddelkih, potekalo bo zdravljenje raka, na infekcijskih oddelkih pa najbolj kužni bolniki, kjer jim bomo zagotavljali možnosti izolacij, ki jih samo redki centri v Evropi,« je po poročanju STA dejal Jug. Celotna investicija je vredna 156 milijonov evrov, manjkajoča sredstva poleg denarja iz evropskega Mehanizma za okrevanje in odpornost pa je po besedah premierja Roberta Goloba zagotovilo ministrstvo za zdravje.