Sistem zaščite in reševanja uživa veliko zaupanje

Brdo pri Kranju – Uprava za zaščito in reševanje je 29. oktobra 1994, po sprejetju Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, začela delovati kot osrednji nosilec upravno-administrativnih nalog na področju zaščite in reševanja. Danes vključuje 13 regijskih organizacij, Državni logistični center Roje ter Izobraževalni center za zaščito in reševanje Ig z enotama v Mariboru in Sežani. Poleg tega tesno sodeluje z občinami in lokalnim prebivalstvom.

Generalni direktor uprave Leon Behin je na prireditvi poudaril, da sistem zaščite in reševanja v Sloveniji uživa visoko stopnjo zaupanja med prebivalci. V svojem nagovoru je orisal delovanje in razvoj uprave, ki ga je razdelil na tri obdobja. Kot je dejal, sta za prvo desetletje značilna vzpostavitev uprave in sistema ter vstop v evroatlantske organizacije. Drugo obdobje je bilo obdobje povezovanja, razvoja in odzivanja. Končalo se je leta 2013, ko je uprava prevzela pomembno vlogo v novem mehanizmu Evropske unije za področje zaščite in reševanja. Sledilo je obdobje velikih globalnih in nacionalnih nesreč, od žleda, poplav in požarov, migrantske krize do pandemije covida-19, na podlagi česar se je evropski mehanizem civilne zaščite s ciljem krepitve odpornosti družbe bliskovito preoblikoval in razvil, sočasno z njim pa tudi nacionalni sistemi držav članic.

Glavni dejavnik so ljudje

»Učinkovit sistem zaščite, reševanja in pomoči je odvisen od številnih dejavnikov, ki so tesno povezani z naravnimi, kulturnimi in vrednostnimi normami posamezne države ali družbe. Glavni dejavnik je vsekakor človeški kader, ki v Sloveniji izkazuje izjemno domoljubje, sočutje, pripadnost sistemu, visoko strokovnost, motiviranost, prilagodljivost, kreativnost ter ciljno osredotočenost na odpornost,« je dejal Behin. Ob tem je spomnil, da je uprava pred 30 leti začela delovati s 55 zaposlenimi. Leta 2003 je število naraslo na 324, največji kadrovski obseg pa so dosegli leta 2011, ko je v upravi delalo 344 ljudi. V treh desetletjih je v upravi skupno delovalo nekaj več kot 500 ljudi, trenutno pa je tam zaposlenih 322 oseb.

Opozoril je, da so se v zadnjih letih naloge uprave bistveno razširile, ne le zaradi delovanja letalske enote, temveč tudi zaradi povečanih potreb po izobraževanju, zagotavljanju varnosti, pripravi različnih ocen in izvajanju preventivnih ukrepov. »Treba bo razmisliti o uvedbi novih profilov kadra s specifičnimi znanji, saj se srečujemo z novimi izzivi, kot so droni, izredno zahtevni informacijski procesi in druge novosti, kjer se kadrovska podhranjenost še posebno občuti,« je poudaril Behin. Izrazil je tudi zavedanje, da bo treba sistem prilagoditi, saj bo imel v nasprotnem primeru resne težave pri zagotavljanju ustreznega kadra, ki mora upoštevati specifične zahteve dela.

Vloga prostovoljcev

Zbrane je nagovoril tudi minister za obrambo Borut Sajovic, ki je poudaril pomen in vlogo številnih prostovoljcev. »Ko govorimo o zaščiti in reševanju, nas ni le nekaj sto na ministrstvu in v upravi. Tam je več kot 160 tisoč slovenskih gasilcev, ki delujejo prostovoljno. Poleg tega so gorski reševalci, jamarji, potapljači in vezisti ter vse bolj tudi policija in vojska,« je opomnil Sajovic, ki si želi, da bi bili vsi v sistemu ustrezno izobraženi, odlično opremljeni, motivirani in predvsem enotni.

Povedal je še, da sistem nenehno nadgrajujejo. Poleg štirih letal air tractor, ki krepijo zmogljivosti za gašenje požarov iz zraka, je v postopku dobave šest večnamenskih vojaških helikopterjev, ki bodo vključeni tudi v sistem zaščite in reševanja. Za učinkovito posredovanje ob nesrečah na lokalni ravni je ministrstvo kupilo specializirana vozila s kontejnerji in moduli, ki jih bo razdelilo občinam. Pred kratkim je podpisalo pogodbo za začetek obnove Izobraževalnega centra za zaščito in reševanje v Pekrah. Pospešeno se pripravljajo na izgradnjo nacionalnega centra civilne zaščite na Igu in dveh specializiranih centrov za odziv na požare v naravnem okolju v Sežani in za ukrepanje ob poplavah v severovzhodni Sloveniji. Nedavno so v Zagorju ob Savi v uporabo predali regijski gasilski poligon, ministrstvo pa je sodelovalo tudi pri obnovi prostorov Gorske reševalne službe Mojstrana, ki bo končana v začetku decembra.

Priznanja zaslužnim posameznikom

Med slovesnostjo so s posebnim posthumnim priznanjem počastili spomin na prva generalna direktorja uprave – Bojana Ušeničnika in Bojana Žmavca. Priznanja, ki jih je izročila predsednica države Nataša Pirc Musar, so prejeli tudi nekdanja generalna direktorja Boris Balant in Darko But ter aktualni generalni direktor Leon Behin. Ob tej priložnosti je uprava podelila tudi priznanja drugim zaslužnim posameznikom, ki so v tej instituciji aktivno dejavni že od leta 1994.