Sive vrane so lahko tudi agresivne

Kranj – Sive vrane lahko maja in junija, v času vzreje mladičev, postanejo agresivne, zato se jim v tem času ne približujmo in jih po nepotrebnem ne vznemirjajmo, opozarjajo na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in dodajajo, da se je ob morebitnem agresivnem vedenju vran najbolje čim bolj mirno oddaljiti od njih in po potrebi zaščititi izpostavljene dele telesa.

Vrane simulirajo napad, lahko pa napadejo

Na ministrstvu vsako leto beležijo prijave konfliktnih situacij, ki jih povzročijo sive vrane. Večina prijav je zaradi škode na premoženju pa tudi zaradi povzročanja hrupa, domnevnega ogrožanja drugih vrst ptic in tudi primerov fizičnih napadov vran na ljudi. Napadi so sicer zelo redki, do njih prihaja le, če se ljudje preveč približajo negodnim mladičem. Vrane v takih primerih večinoma simulirajo napad s preletavanjem v bližini, lahko pa tudi napadejo ljudi. Napad prenehajo, ko se ljudje dovolj oddaljijo od gnezda oziroma mladiča.

Večina škode je po kalitvi koruze

Kot navajajo v zavodu za gozdove, je siva vrana prostorsko razširjena po celotnem Gorenjskem lovsko upravljavskem območju, tako po kmetijski krajini kot v urbanem okolju. Spomladi, v času sajenja in kalitve, povzroča škodo predvsem na koruzi, žitih in povrtninah. Na koruzi nastaja škoda praviloma štirinajst dni po kalitvi oziroma tedaj, ko je visoka od deset do petnajst centimetrov.

Več vran, več škod in višji odstrel

Lov na sive vrane je možen v skladu z lovskoupravljavskimi načrti v času lovne dobe, to je od 1. avgusta do 28. februarja. V Gorenjskem lovsko upravljavskem območju je številčnost sivih vran že nekaj let visoka, naraščajo tudi škode na kmetijskih kulturah, posledica tega je večji odstrel v zadnjih šestih letih. Upravljavci lovišč so lani in predlani odstrelili skupno 3909 sivih vran, za letos in prihodnje jim načrt omogoča odstrel 4600 živali, pri tem pa je navzgor dopustno stoodstotno odstopanje. Višji odstrel načrtujejo v loviščih, kjer so pogostejše škode.

V urbanih okoljih samo odstrel ni dovolj

V osemdesetih letih prejšnjega stoletja se je v Sloveniji začelo intenzivno naseljevanje sivih vran tudi v mesta, danes gnezdijo že v večini slovenskih mest, kjer se v zadnjih desetletjih tudi številčno krepijo. Predvsem v urbanem okolju so za omejevanje številčnosti poleg odstrela potrebni tudi drugi ukrepi: omejevanje možnih virov hrane v naseljih in na deponijah odpadkov, preprečevanje gnezdenja na najbolj obljudenih in kritičnih točkah – v bližini vrtcev in osnovnih šol, plašenje vran s sredstvi, ki ne povzročajo hrupa …