Skoraj polovica medu na evropskem trgu ponarajenega

Kranj – Marsikdo si še zlasti hladnejših mesecev ne predstavlja brez uživanja medu, a je po podatkih Evropske komisije na evropskem trgu kar 46 odstotkov ponarejenega. »Največji problem je, da ta trenutek ni enotnih in uradnih metod za odkrivanje ponaredkov, ki bi omogočile inšpekciji po Evropi, da ta med izloči s trga,« je opozoril predsednik Čebelarske zveze Slovenije in Evropske čebelarske zveze Boštjan Noč. Poudaril je, da Evropska čebelarska zveza od evropske politike pričakuje takojšnjo potrditev mednarodno sprejetih analitskih metod, ki že obstajajo in so v uporabi. »Naša zahteva je jasna – med brez zagotovljene sledljivosti ter kontrole varnosti in kakovosti ne sme priti na trgovske police v Evropi.«

Prej omenjeno je po besedah Noča že zapisano v dokumentih EU, ki so del navodil Evropske komisije ob zadnji spremembi Direktive za med, ki je določila, da mora biti ves med označen s točno navedbo države porekla. »Žal pa je za čebelarstvo v Evropi nesprejemljiva časovnica, ki rešitev predvideva v treh letih. Spremembe potrebujemo takoj.« Njihov cilj je po navedbah Noča, da bodo analize priznali tudi vsi inšpekcijski organi v vseh državah Evrope in da bo ponarejen med takoj umaknjen s trga. Če evropska politika ne bo takoj ukrepala, ji predlagajo, da v tem prehodnem obdobju takoj uvedejo kvote ali celo embargo na uvoz medu iz držav, kjer se ponaredki najpogosteje ugotavljajo, je pojasnil Noč.

Kot je razložil, slovenski potrošniki na srečo več kot 80 odstotkov medu kupijo neposredno pri domačih čebelarjih, ob nakupih v trgovini pa so pozorni na poreklo Slovenije. To dvoje je največja garancija, da kupijo kakovosten in varen med. »Ponarejen med nima niti približno takšne biološke vrednosti, ki jo pristen in kakovosten med zagotavlja človeškemu telesu,« je opozoril Noč. Ponarejen med vsebuje dodane enostavne sladkorje, lahko pa mu dodajo tudi umetne encime, arome in barvila ter druge umetne spojine, ki lahko ogrožajo zdravje ljudi.