/ Foto: Kristina Seljak

S pomočjo QR kode lahko izpolnite vprašalnik o zaznavanju klopov na območju Gorenjske. / Foto: Kristina Seljak

Skrb vzbujajoča porast klopnih bolezni

V gorenjski regiji se lajmska borelioza in klopni meningoencefalitis – bolezni, ki ju prenašajo klopi – širita s skrb vzbujajočo hitrostjo.

Klopi so drugi najpomembnejši prenašalci nalezljivih bolezni. V Sloveniji letno zabeležimo med 5000 in 7000 primerov lajmske borelioze, obenem pa smo na vrhu med državami z najvišjo obolevnostjo za klopnim meningoencefalitisom v Evropi.

Obe bolezni postajata vse bolj razširjeni ne le v Sloveniji, temveč tudi na severni polobli, kar povzroča vse večjo skrb za javno zdravje. Poleg tega klopi ne ogrožajo samo ljudi, temveč lahko okužijo tudi divje, domače in rejne živali, kar predstavlja širši zdravstveni problem.

Povečano tveganje za lajmsko boreliozo in klopni meningoencefalitis

Po komarjih so klopi drugi najpomembnejši prenašalci nalezljivih bolezni, njihova vloga v javnem zdravju pa je izjemno pomembna. Slovenija je endemična regija za lajmsko boreliozo in se uvršča med države z najvišjo pojavnostjo te bolezni na svetu. Gre za najpogostejšo bolezen, ki jo prenašajo klopi na severni polobli, zlasti na območjih z večjim deležem gozdov. Najvišjo stopnjo okužb z lajmsko boreliozo beležijo v državah, kot so Avstrija, Nemčija, Slovenija in Švedska. V Sloveniji letno zabeležijo med 5000 in 7000 primerov okužbe, pri čemer se število okuženih vsako leto povečuje.

Klopni meningoencefalitis prav tako predstavlja velik problem. V Evropi je klopni meningoencefalitis endemičen v določenih delih severne, osrednje, južne in vzhodne Evrope, vključno s Slovenijo. V zadnjih letih je incidenca znatno narasla. Endemična območja v Sloveniji, kot so Gorenjska, Koroška in ljubljanska regija, so sicer geografsko omejena, a se območje okužb širi. Najvišja pojavnost bolezni je v starostni skupini 55–64 let, pri čemer moški obolevajo pogosteje kot ženske.

Podnebne spremembe in rast tveganja okužb

Podnebne spremembe bodo verjetno še povečale tveganje okužb z omenjenima boleznima. Do leta 2050 naj bi se tveganje za okužbo z lajmsko boreliozo v severnih in severovzhodnih delih Slovenije povečalo za do 7,6 odstotka, med letoma 2050 in 2070 pa naj bi se tveganje dodatno povečalo za 1,5 odstotka v osrednjih, zahodnih in vzhodnih delih države.

Potreba po boljših zaščitnih ukrepih

Kljub prizadevanjem za zaščito pred klopi so dosedanji ukrepi osredotočeni predvsem na individualne zaščitne strategije, ki pogosto niso dovolj učinkovite. Projekt Multibodi se osredotoča na celovite strategije, ki vključujejo sodelovanje lokalnih skupnosti, živali in okolja s ciljem vzpostaviti učinkovite rešitve za obvladovanje tveganj, povezanih s klopi. S svojim prispevkom lahko pomagate tako, da izpolnite vprašalnik s pomočjo QR kode, delite novice o projektu s prijatelji in znanci ter jih povabite k sodelovanju. Če vas zanima sodelovanje v fokusnih skupinah za rešitve na področju klopnih bolezni, pišite na kristina.seljak@unive.it. Vaše sodelovanje je ključno za uspeh projekta, izboljšanje zdravja in varnosti v naši skupnosti ter za ustvarjanje varnejšega okolja za vse nas.