Skrb za črevesno mikrofloro

Črevesna mikrobiota, znana tudi kot črevesna flora, je zapleten ekosistem mikroorganizmov, ki naseljujejo prebavni trakt. V njej prevladujejo bakterije, a vključuje tudi viruse, glive in druge mikrobe. »Gre za izjemno kompleksno zbirko mikroorganizmov, katere sestava je unikatna pri vsakem posamezniku. Njena vloga v telesu pa je ključna za številne življenjske procese,« je pojasnila predavateljica. Poudarila je, da črevesna mikrobiota sodeluje pri prebavi hrane, razgradnji vlaknin, sintezi vitaminov in celo pri zaščiti pred škodljivimi patogeni. Poleg tega ima velik vpliv na vzdrževanje črevesne pregrade in razvoj imunskega sistema.

Maša Savodnik je v nadaljevanju opozorila, da ima sestava mikrobiote velik vpliv na splošno zdravje posameznika. Porušeno ravnovesje v črevesju je lahko povezano z različnimi boleznimi, od prebavnih težav do kroničnih bolezni in celo duševnih motenj. Negativni vplivi na črevesno mikrobioto lahko resno ogrozijo zdravje prebavnega sistema in celotnega organizma. Pogosto uživanje alkohola uničuje koristne bakterije ter spodbuja rast škodljivih mikroorganizmov, kar vodi v neravnovesje mikrobiote. Kot je še poudarila ​Savodnikova, na mikrofloro negativno vplivajo tudi jemanje zdravil, uporaba umetnih sladil, 'zahodni' način prehranjevanja, ki vključuje veliko procesiranih živil, različne diete, stres ter pomanjkanje spanja. Njihovo omejevanje pomaga preprečevati vnetja in neravnovesja v prebavnem traktu.

Pomen uravnotežene prehrane

Med ključnimi dejavniki, ki izboljšujejo sestavo mikrobiote, je poudarila prehrano. »Prehrana je eden največjih dejavnikov, ki vplivajo na raznolikost in ravnovesje mikrobiote,« je pojasnila Maša Savodnik in dodala, da z uravnoteženo prehrano lahko spodbudimo rast koristnih bakterij. Osvetlila je pomen uživanja vlaknin, ki jih najdemo v sadju, zelenjavi, polnozrnatih žitih in stročnicah. Ti prehranski elementi so hrana za koristne bakterije, ki prebivajo v našem črevesju. »Še posebno pomembno je vključevanje fermentiranih živil, kot so jogurt, kefir, kislo zelje in kimči, saj vsebujejo mikroorganizme, ki pomagajo obnavljati in ohranjati zdrav črevesni mikrobiom,« je pojasnila.

Dietetičarka je predstavila prednosti tako imenovane mediteranske prehrane, ki temelji na polnozrnatih žitih, svežem sadju in zelenjavi, stročnicah, oreških, semenih ter oljčnem olju kot glavnem viru maščob. Dopolnjujejo jo ribe, morski sadeži, jajca in fermentirani mlečni izdelki, kot so jogurt, kefir ter ovčji in kozji sir. »To je prehranski model, ki ne le ohranja zdravo črevesno mikrobioto, ampak tudi zmanjšuje tveganje za kronične bolezni, kot so srčno-žilna obolenja in sladkorna bolezen tipa 2,« je dejala. Predavanje je zaključila s pozivom k namenjanju več pozornosti zdravju črevesja. »Zdrava mikrobiota je temelj splošnega zdravja. Če poskrbimo zanjo, poskrbimo za svoje telo kot celoto,« je povedala in dodala, da je pomembno, da se ljudje zavedajo vpliva vsakodnevnih odločitev na svoje zdravje.