Slediti svojim realnim željam

Učence in dijake zaključnih razredov oziroma letnikov kmalu čaka pomembna odločitev glede izbire izobraževalne institucije, na kateri želijo nadaljevati šolanje. A kot ugotavlja Lea Želko Pašić, mladi večkrat sprejemajo prenagljene odločitve na podlagi želja, ki mogoče niso uresničljive, zato se jima z Ano Orešnik zdi pomembno, da si predvsem zastavijo realne cilje. »Predvsem dijake višjih letnikov spodbujamo, da že zgodaj začnejo odkrivati svoje interese in razmišljati o svoji nadaljnji poklicni poti.« Po besedah Ane Orešnik morajo namreč najprej dobro poznati sami sebe in si postaviti realne cilje v skladu z možnostmi, pri čemer so odločilne tako učne sposobnosti kot druge, tudi »mehke« kompetence, ki postajajo v hitro spreminjajoči se družbi vse pomembnejše.

Napačne odločitve so včasih tudi posledica neizživetih ambicij staršev, ki jih projicirajo v svoje otroke, ugotavlja Lea Želko Pašić. »Šele med šolanjem nato mladi ugotovijo, da se to ne bo izšlo, in tako imamo vsako leto precej preusmeritev. Samo v letošnjem šolskem letu se je za to odločilo že 31 dijakov.« Obe z Ano Orešnik namreč opažata, da si številni izberejo prezahtevne šole, nato pa se kar nekako »izgubijo« in imajo težave pri izbiri poklica. »Zato bi morali tudi starši predvsem poslušati otroka in ga opazovati, da skupaj ugotovijo, kakšni so njegovi interesi, s čim se rad ukvarja, kaj ga veseli, katera so njegova močna področja ...« pravi Lea Želko Pašić in dodaja, da pa mora biti končna odločitev otrokova. »On mora stati za svojo odločitvijo,« poudarja. Tudi Ana Orešnik poziva starše, da se z otroki čim več pogovarjajo in skupaj odkrivajo otrokova močna in šibka področja. Prav tako se lahko obrnejo na svetovalne delavke v šoli, ki po besedah Lee Želko Pašić zelo dobro poznajo otroke, ko jih spremljajo od prihoda v šolo naprej. »Vedo, pri katerih šolskih predmetih so uspešni, v katere interesne dejavnosti se vključujejo, kje imajo morebiti težave ..., kar ima vse pomembno vlogo pri izbiri nadaljnjega šolanja.« Kot opaža, v zadnjem času zelo malo mladih ve, kaj si sploh želijo, saj večinoma živijo v vzporednem svetu spletnih omrežij. »Ko sem otroke v osmem razredu spraševala, kaj si želijo postati, ko odrastejo, jih je skoraj tretjina odgovorila, da bi bili radi piloti, dekleta si želijo postati manekenke, v zadnjem času se temu pridruži še poklic vplivneža ...«

Zato mladim svetuje, naj v času informativnih dni obiščejo čim več šol ter poiščejo relevantne informacije o programih ter kakšna znanja in veščine bodo potrebovali, koliko časa traja izobraževanje, ali na koncu pridobijo poklic, je možno pridobiti štipendijo in podobno. Razmisliti morajo tudi, dodaja Ana Orešnik, katere svoje želje in talente želijo razvijati, obenem pa je lahko koristno, če se pozanimajo pri znancih, prijateljih in drugih, ki so že obiskovali izbrano šolo, kakšne so njihove izkušnje. Ob tem pa opozarja, da se bo v prihodnosti veliko delovnih mest spremenilo, nekatera bodo izginila, pojavila se bodo nova, zato ne bodo več pomembne samo specifične kompetence, ki jih pridobijo v šoli, ampak vse pomembnejša veščina postaja učenje učenja. »Vse večji poudarek je na tako imenovanih mehkih veščinah, kot so timsko delo, samoiniciativnost, proaktivnost, prilagodljivost ...« Vsem, ki se bodo letos znašli pred pomembno odločitvijo, kam naprej, zato priporoča predvsem, naj sledijo sebi in svojim željam ter naj bodo radovedni.