Slikarstvo v družbi z glasbo

Bled – Na poti v razstavno dvorano v nadstropju nad muzejem v poslopju na gornjem platoju grajskega kompleksa razmišljam o enem izmed olj na platnu, ki je na ogled spodaj, v najprej dostopni Galeriji Stolp, in moj pogled – zdi se mi kot skozi nekakšne male ozke »linice« – vabi v notranjost slike. Kako vstopiti v ta širni svet, ki se skriva v sliki? Domislim se na stopnicah; tako kot se z željo po ogledu razstavljenih del slikarke Nece Falk po ozkem strmem stopnišču vzpenjam v galerijski prostor, lahko z radovednostjo in nekaj domišljije v mislih vstopim skozi »linice« v prej omenjeno sliko. V razstavni dvorani so pred menoj nova, tematsko raznolika dela, ki izhajajo iz slikarkine strasti do slikanja. A vrnimo se na začetek.

Glasba, fotografija, slikarstvo

Razstava v obeh razstaviščih Blejskega gradu predstavlja izbor olj na platnu, ki jih je Neca Falk ustvarila v zadnjih petnajstih letih. Kot je zapisala kustosinja razstave dr. Marija Skočir, je v tem obdobju razvila izrazito osebno, reflektivno in konsistentno slikarsko govorico, ki črpa iz impulzov sodobnega sveta, kolektivnega spomina in notranjih pokrajin ter odpira prostore kontemplacije, razpoke med videnim in občutenim, mesta spomina ter občutja, vredna postanka.

Neca Falk je širši javnosti seveda poznana po izjemni glasbeni karieri, ki jo je zaznamovalo sodelovanje s številnimi priznanimi glasbeniki in prestižnimi nagradami nagrajeni samostojni albumi tako za odrasle kot otroke, ki v njej prepoznajo pevko, ki je podarila glas Mačku Muriju. Svojo ustvarjalnost je glasbenica že zgodaj razširila tudi na področje fotografije, po študiju slikarstva na ljubljanski Akademiji za vizualne umetnosti (AVA) pa se je intenzivno posvetila slikarstvu, ki zanjo ni zamenjava za glasbo, temveč poglobitev v drugo obliko zaznavanja in premišljevanja.

Z glasbo je v uvodu v Viteški dvorani pospremila tudi odprtje tokratne razstave. V družbi kitarista Boštjana Narata (člana zasedbe Katalena) sta pripravila skladbi z albuma Od daleč, ki sta ga skupaj posnela pred trinajstimi leti, slišali pa smo tudi čudovito pesem Življenja krog (priredbo znane The Circle Game Joni Mitchell, ki jo je v slovenščino prepesnil Dušan Velkavrh) in še bi poslušali ...

Potovanja v notranjost slik

Neca Falk ne razstavlja pogosto. »Ne spomnim se, da bi me kdaj kakšen graščak povabil na grad, zato sem tokratnega povabila s strani Zavoda za kulturo Bled še toliko bolj vesela,« v duhovitem tonu poudari slikarka, hvaležna tudi dr. Mariji Skočir, ki je pripravila izbor del za razstavo, ter Bojanu Lazareviću za izris prostorov in oblikovanje postavitve.

»Tematska raznolikost slik Nece Falk razkriva njen kompleksen pogled na svet in subtilno prepletanje zunanjega z notranjim. Pogoste so podobe urbanega okolja, v katerih mestni vsakdan dobi poetičen, celo mitološki značaj. Mesto ni le prostor gibanja, temveč kraj srečevanj, samote, ritualov in nevidnih povezav med ljudmi. V delih z živalskimi motivi se umetnica igra z mejnimi oblikami med človeškim in živalskim, konkretnim in fantastičnim,« k razstavi zapiše kustosinja, slikarka pa pojasni, da ne slika po ciklih, ampak predvsem po navdihu.

»Najprej sem fotografirala, potem sem te motive začela slikati in nastala je neka nova zgodba, barve so dobile drugačno dinamiko. Teme so se nato razvijale sproti, nenačrtovano. V ateljeju imam star gramofon z dobrimi starimi ploščami in mogoče je tudi poslušanje glasbe kdaj navdih, da potegnem črto po platnu. Poseben čas je bil med epidemijo, ko sem pod vplivom takratnega občutja slikala temačne slike v zelo temnih tonih,« o poteh v svojem slikarstvu pojasni Neca Falk in doda: »Kakšen dan pa tudi stojim pred platnom in ga gledam v prazno ter čakam navdih. Slikarstvo je velik izziv, in vesela sem, ker lahko rečem, da sem v najboljši družbi z glasbo, fotografijo in slikarstvom.«

Kot umetnica se Neca Falk odgovorno spopada s tematiko družbenih odnosov. »Skozi postavitve likov, geste in kompozicijske napetosti subtilno komentira razmerje med posameznikom in kolektivom, med notranjim glasom in zunanjim šumom, med intimo in množico. V prepletu s še otipljivo figuraliko pa njena abstraktna in ekspresivna platna razgrinjajo tudi bogate notranje svetove, kjer pripoved gradijo barve, poteze in občutja,« o delu Falkove razmišlja dr. Marija Skočir, s katere izborom del za razstavo je slikarka zelo zadovoljna in pravi: »Naredila je oster izbor, saj imam doma še veliko slik tudi z drugačno tematiko. Do motivov me pripeljejo tudi teme, povezane z aktualnim dogajanjem v svetu, ki so bolj temačne. Nekako čutim dihanje okrog sebe.«

»Njena dela so tako osebni arhiv čutnih zaznav, obenem pa vizualni esej o pogojih pogleda v času digitalne izčrpanosti. Vsako platno odpira možnost potovanja … ne v spektakel ali dogodek, ampak v senco, rob, odmev,« še dodaja kustosinja Skočir. Odpotujmo torej skozi slikarstvo Nece Falk, do konca meseca na Blejskem gradu.