Slovenija in Izrael

»Intenzivna dinamika«

»Republika Slovenija in Država Izrael sta vzpostavili diplomatske odnose 28. aprila 1992. Vse od izraelskega priznanja Slovenije je v dvostranskih odnosih med državama intenzivna dinamika, kar je v interesu prebivalstva in gospodarstva obeh držav. Odnosi so dobri in tradicionalno prijateljski, razvijajo se v duhu konstruktivnega sodelovanja, kar potrjujejo tudi obiski na visoki ravni v Sloveniji in Izraelu.« Takšen »diplomatski« opis slovensko-izraelskih odnosov najdemo na spletni strani slovenske vlade. Ta je gotovo nastala že pred izraelskim napadom na Gazo, v zadnjem času je namreč »intenzivna dinamika« v odnosih močno upadla.

Slovensko v Izraelu

Zanimivo je prebrati, kaj vse je v Izraelu slovenskega. Tak je Slovenski gozd v bližini kibuca Yifat. »Leta 2006 je bil pod pokroviteljstvom častnega konzula Adija Rosenfelda odprt Slovenski gozd v bližini kibuca Yifat. Na 7 hektarov veliki površini je park, parkirišče, amfiteater z odrom, kjer med letom potekajo številne prireditve …« Tak je tudi relief dr. Franceta Prešerna na Univerzi v Tel Avivu. »V počastitev 200. obletnice rojstva dr. Franceta Prešerna in 10. obletnice osamosvojitve je bil decembra 2001 v zgradbi Max Webb Family School of Languages Univerze v Tel Avivu odkrit bronasti relief avtorja kiparja Mirsada Begića, na katerem je zapisano besedilo slovenske himne, sedme kitice Prešernove Zdravljice v slovenščini in hebrejščini.« Taka je slovenska skulptura v Jeruzalemu. »Na Moshe Bar'am Square v Jeruzalemu je bila leta 1997 v počastitev 3000-letnice Jeruzalema postavljena bronasta skulptura Oskarja Kogoja »SLO – Venetian horse – Cavallo della pace«, darilo Republike Slovenije … /in drugih/.« Slovenski mozaik v Nazaretu: »Na zidu mozaikov ob baziliki Marijinega oznanjenja v Nazaretu, največji krščanski baziliki na Bližnjem vzhodu, je postavljen tudi mozaik slovenskega umetnika Staneta Kregarja.« Slovenska plošča v Ein Keremu: »Ob cerkvi sv. Janeza Krstnika v Ein Keremu je plošča z nabožnim besedilom v slovenščini, ki so jo leta 1991 podarili slovenski romarji ter Frančiškovi bratje in sestre.« Spomenik slovenski partizanki Lili Neuman v kibucu Gat: »V kibucu Gat se nahaja spomenik slovenski partizanki Lili Neuman (1922–1944), ki je bila ubita med drugo svetovno vojno. Lili Neuman je bila članica Hašomer Hatzair (socialistično-sionističnega gibanja judovske mladine, ustanovljenega 1913) in preko tega tudi članica kibuca Gat. Njena mati Mici se je po 2. svetovni vojni preselila v Izrael in živela v kibucu Gat …« Grob Marka Rosnerja na pokopališču v Haifi: »Na pokopališču Joshue Fielda v Haifi leži grob Marka Rosnerja (1888, Iacobeni – 1969, Haifa), ki je bil osrednja osebnost okoli stoglave mariborske judovske skupnosti pred II. svetovno vojno in obenem tudi ena osrednjih mariborskih osebnosti tistega časa. Spisek njegovih donacij in dobrodelnosti je obsežen, izpostaviti velja dve največji: ob svojem 50. rojstnem dnevu leta 1938 je ustanovil sklad za svoje delavce in vanj prispeval začetni kapital 100.000 dinarjev in kot prvi je podaril 100.000 dinarjev takrat ustanovljeni Akademiji znanosti in umetnosti v Ljubljani (danes SAZU). Pomagal je tudi številnim judovskim beguncem, ko so ti ilegalno prečkali mejo, med njimi tudi šestnajstim judovskim dekletom, ki jih je pred gotovo pogubo rešil slovenski pravičnik Uroš Žun.« Dolina skupnosti v Jad Vašemu: »V muzejskem kompleksu Jad Vašem je v Dolini skupnosti masiven spomenik na površini enega hektara, sestavljen iz kamnitih, iz žive skale iztrganih blokov. Na kamnite stene so vklesana imena več kot 5000 judovskih skupnosti. Vsako ime spominja na stotine let trajajočo judovsko skupnost. Vklesana so imena naslednjih slovenskih skupnosti: Maribor, Dolnja Lendava in Ljubljana.« Gozd pravičnikov med narodi: »V čast pravičnice med narodi Slovenke Zore Pičulin je posajeno drevo.« Zid časti: »Na zidu časti v vrtu pravičnikov so vklesana imena slovenskih pravičnikov med narodi: Uroš Žun, Ivan Breskvar, Ivan in Ljubica Zupančič in Andrej Tumpej.« Vse to in gotovo še marsikaj je v Izraelu slovenskega. (Vir: gov.si) Pravični med narodi je izraelski častni naziv za tiste, ki so reševali Jude pred nacisti in pri tem tvegali svoje življenje.

Bolj statika kot dinamika

Težko je predvidevati, kako se bodo slovensko-izraelski odnosi razvijali v prihodnje. Dokler bo obračun Izraela s Palestinci v Gazi in na Zahodnem bregu potekal na meji genocida, bodo ti odnosi najbrž bolj statični in ne »intenzivno dinamični« …