Slovenska knjižnica v Celovcu

Leta 1927 je Slovenska krščanska zveza v Celovcu ustanovila slovensko knjižnico, ki je kasneje prerasla v študijsko knjižnico. V času nacizma je bila ukinjena. Knjige, ki jih ljudem ni uspelo skriti, so bile zaplenjene ali uničene. Po vojni je začela knjižnica znova delovati. Slovenski koroški kulturni zanesenjaki so jo tudi s pomočjo iz Slovenije znova postavili na noge. Leta 1975 je začela knjižnica redno delovati. Deset let kasneje je dobila prostore v novem mladinskem domu Slovenskega šolskega društva na Mikschallee 4, kjer je še danes. Od leta 1990 naprej je članica Avstrijske zveze splošnih knjižnic, sedem let kasneje pa je bila vključena v slovenski bibliografski sistem COBISS.

Slovenska študijska knjižnica v Celovcu je s 145.000 enotami knjižničnega gradiva ter z okoli 500 naslovi serijskih publikacij druga največja knjižnica na Koroškem in največja knjižnica s slovenskim gradivom v Avstriji! Pogoji za njen obstoj in delovanje pa niso dobri. Prostorsko in kadrovsko je zelo omejena. Prostor za večjo skupino otrok je že problem. Denarja je le za dve zaposleni, v še enkrat manjši Delavski knjižnici v Celovcu pa jih je sedem! Vodja knjižnice Dragana Laketić je povedala, da si pomagajo s honorarnimi sodelavkami Katjo Bahč, Jasno Černjak, Ireno Reichman in Klasjo Kovačič. Brez pomoči iz Slovenije ne bi mogli delovati, še pove. Treba se je znajti in kdaj tudi žrtvovati, da knjižnica služi svojim uporabnikom in se prilagaja novim informacijskim zahtevam. »Narodni skupnosti, njenim ustanovam, šolam in vrtcem zagotavljamo dostopnost knjižnega gradiva, izvajamo projekte bralne kulturne in knjižnične vzgoje, ponujamo kratkočasne in izobraževalne vsebine, vključujemo se v projekte​ Erasmusa in sodelujemo s knjižnicami v Avstriji in v Sloveniji. Pomembno se nam zdi v delo vključevati vse starostne skupine,« je povedala Dragana Laketić, doma z Raven v Sloveniji. Rezultati so dobri. Knjižnico redno obiskuje okrog tri tisoč ljudi, v bralno značko pa je bilo lani vključenih nad 1300 otrok, v Dobrli vasi in v Železni Kapli pa s pomočjo prostovoljcev delujeta dve izposojevališči.

Letos bo knjižnica nadaljevala projekte, kot so Beri z Mišo, Bralna značka, Malček Bralček za otroke do tretjega leta starosti, Moja družina bere, Potujoča knjižnica, Glasno branje, Berem s knjigo in Kvalitetno branje za odrasle. Med drugim načrtujejo ureditev nove spletne strani, organizacijo gostovanj pisateljev, nadaljevanje projekta Slovenščino (do)živeti in še marsikaj … Tako bodo s knjižničarsko dejavnostjo širili slovenski jezik in krepili slovensko identiteto in kulturo.