Smo pripravljeni na novo epidemijo

Izkušnje iz obdobja epidemije covida-19 so za Splošno bolnišnico Jesenice prinesle dragocena spoznanja, predvsem glede učinkovitejšega odzivanja na respiratorne okužbe. »Med epidemijo smo svoje obstoječe protokole dopolnili in prilagodili aktualnim potrebam. V praksi danes podobno obravnavamo vse respiratorne okužbe, katerih število v sezonskih obdobjih ostaja precejšnje. Za nekatere okužbe, na primer gripo, smo že pred epidemijo imeli strožja pravila glede uporabe osebne varovalne opreme in izolacije kot npr. pri nekaterih drugih respiratornih okužbah,« je povedala strokovna direktorica v Splošni bolnišnici Jesenice Anja Jovanovič Kunstelj, dr. med. A kot je dodala, so glavni izziv, ki ostaja, še vedno omejene možnosti za ustrezno izolacijo pacientov, kar predstavlja največjo oviro za še učinkovitejše preprečevanje širjenja okužb, hkrati pa je povezano z omejevanjem posteljnih kapacitet. »V splošnem pa menimo, da so bili naši protokoli preprečevanja širjenja respiratornih okužb v bolnišnici že pred epidemijo učinkoviti za tiste povzročitelje, ki smo jih z njimi obvladovali.«

Nujnih več enoposteljnih sob

Med epidemijo covida-19 so tudi na Kliniki Golnik pridobili številne izkušnje, ki izboljšujejo pogoje za zdravljenje bolnikov z nalezljivimi boleznimi. »Menim, da bi morale imeti vse bolnišnice več enoposteljnih sob z možnostjo izolacije – ne le zaradi morebitnih novih virusnih epidemij, temveč tudi zaradi različnih bakterijskih okužb. Trenutno imamo vsak dan vsaj pet pacientov, ki jih moramo izolirati, a zaradi pomanjkanja enoposteljnih sob ostaneta dve postelji v triposteljni sobi prazni. Zato smo med epidemijo začeli načrtovati izolacijski oddelek, za katerega smo že pridobili gradbeno dovoljenje ministrstva za naravne vire in prostor. S tem smo dosegli pomemben mejnik na poti pridobitve novih, sodobnih prostorov za naše strokovno delo,« je povedal strokovni direktor Klinike Golnik, izr. prof. dr. Matjaž Fležar, dr. med., specialist interne medicine in pnevmologije.

Kot je še pojasnil Fležar, tudi v obdobjih povečanega števila respiratornih okužb na Kliniki Golnik ohranjajo ukrepe, ki so se izkazali za uspešne med epidemijo covida-19. »Pacienti zdaj lažje sprejemajo priporočila glede nošenja mask in omejitve obiskov, kar prispeva k večji varnosti vseh hospitaliziranih bolnikov, obiskovalcev in tudi zaposlenih.«

Izolacijski oddelek v domu starejših

Direktor Doma (starejših) Petra Uzarja Tržič Domen Rakovec je poudaril, da so med covidno epidemijo pridobili znanje, kako postopati v teh primerih. »Lahko da so bila navodila za take primere že kdaj prej napisana, a je bila izkušnja za nas nova in upam, da bodo ti protokoli, pravilniki za preprečevanje okužb, ki so izšli iz covidne epidemije, obstali za prihodnje čase. Zdi se mi prav, da imamo na sistemski ravni to zdaj bolje urejeno in da ostajamo na morebitno novo epidemijo bolje pripravljeni.«

Kot ugotavlja Rakovec, je zdaj ozaveščenost še posebno med zaposlenimi v njihovem domu v sezonah povečanja virusnih okužb na visoki ravni. »Zaposleni si nadenejo zaščitne maske, ne da bi jih na to sploh kdo opozoril. V domu smo zagotovili oddelek, kamor lahko izoliramo obolele stanovalce v primeru povečanja virusnih okužb, upoštevamo tudi priporočila Nacionalnega inštituta za javno zdravje za vzpostavitev ustreznih komunikacijskih poti.«

Obiski svojcev: maska da ali ne

Kar pa skrbi Domna Rakovca in o čemer je prepričan, da se iz epidemije glede tega nismo nič naučili, je, da smo »pogrnili« kot ljudje, kot družba. »Bili sta dve skrajnosti, priznavanje covida-19 z vsemi posledicami za zdravje in upoštevanje ukrepov ali pa njegovo zanikanje. To se odraža še danes. Nekateri svojci naših stanovalcev brez težav razumejo, da se je v naši hiši pojavila gripa, in sledijo ukrepom razkuževanja rok, nošenja zaščitnih mask, nekateri pa so do tega arogantni.«

Izziv tudi za stanovalce

Da so na podlagi izkušenj iz epidemije covida-19 danes v domovih za starejše bistveno bolje pripravljeni na morebitne nove izzive, se strinja tudi Dijana Hodžić, diplomirana medicinska sestra iz Doma upokojencev Kranj. »Pridobljeno znanje in izkušnje nam omogočajo hitrejše in bolj učinkovito ukrepanje, saj smo razvili jasne protokole za ravnanje v primeru širjenja virusnih okužb. Imamo zadostne količine zaščitne opreme, ki jo zaposleni znajo pravilno uporabljati, kar pomembno prispeva k varnosti tako stanovalcev kot osebja. Prav tako smo v obdobjih povečanega kroženja respiratornih virusov, kot je gripa, sposobni hitro uvesti preventivne ukrepe za zajezitev širjenja okužb.«

A kot ugotavljajo v kranjskem domu upokojencev, izziv ostaja pri stanovalcih, ki težje sprejemajo omejitvene ukrepe, saj ti lahko vplivajo na njihovo vsakodnevno življenje in počutje. »Kljub temu si prizadevamo, da bi ukrepe prilagajali na način, ki ohranja kakovost življenja in hkrati zagotavlja varnost vseh v domu.«

Spomnimo se

V Sloveniji so prvi primer okužbe z novim koronavirusom potrdili 4. marca 2020, epidemijo pa razglasili 12. marca. Prvemu valu so sledili še štirje. Dne 4. novembra 2020 je bilo hospitaliziranih že več kot tisoč covidnih bolnikov, 7. decembra istega leta je umrlo največ covidnih bolnikov v enem dnevu, kar 66. Konec leta 2020 se je začelo cepljenje proti covidu-19. Dne 25. januarja 2022 je bil dosežen rekord dnevno potrjenih okužb pri 17.494 primerih. In danes? Prejšnji teden je bilo v državi 19 potrjenih primerov, še vedno pa je precej neznank, kakšne posledice za zdravje ima t. i. dolgi covid.