Sodišča so lani ohranila stabilno poslovanje ter skoraj v celoti obvladala vse prejete zadeve, hkrati pa se je nadaljeval pozitiven trend rasti zaupanja javnosti. / Foto: Tina Kosec/Bobo
Sodišča poslovala stabilno
Sodišča so glede na Letno poročilo o učinkovitosti in uspešnosti sodišč v letu 2025 poslovala stabilno in uspešno obvladovala večino prejetih zadev, obenem pa pospešeno nadaljevala digitalizacijo ter aktivnosti za večjo odprtost do javnosti.
Kranj – Po oceni uspešnosti izvajanja sodne oblasti predsednika Vrhovnega sodišča dr. Damjana Oroža so sodišča kljub povečanemu številu zadev in pomanjkanju podpornega osebja lani ohranila stabilno poslovanje. Poseben poudarek je bil namenjen digitalizaciji sodstva. Sodišča so nadaljevala uvajanje elektronskega poslovanja ter priprave na obvezno elektronsko vlaganje in vročanje za profesionalne uporabnike. Pomemben korak je predstavljal tudi prehod Upravnega sodišča na elektronsko poslovanje ter priprave na širitev elektronskega poslovanja na civilno področje. Orož ob tem poudarja, da je poslovanje slovenskega sodstva primerljivo z mednarodnimi standardi, vendar opozarja, da tehnologija in digitalizacija ne moreta v celoti nadomestiti kadrovskih primanjkljajev, saj odločanje v sodnih postopkih vedno zahteva človeški dejavnik.
Podatki iz letnega poročila kažejo, da so slovenska sodišča lani rešila nekaj več kot 816.000 zadev in opravila približno 82.000 narokov. Število pomembnejših zadev se je povečalo za en odstotek in doseglo 116.000 primerov, sodišča pa so jih rešila več kot 114.000. Povprečni čas reševanja pomembnejših zadev je znašal 8,8 meseca. Med te denimo sodijo pravdni, gospodarski, delovni, socialni in upravni spori, družinskopravne zadeve, insolvenčni postopki ter kazenske zadeve.
Pri ostalih zadevah, med katere spadajo izvršba in zavarovanje, zemljiška knjiga, sodni register, izdaja plačilnih nalogov, odločanje o brezplačni pravni pomoči, se je število prejetih zadev zmanjšalo za en odstotek. Sodišča so prejela več kot 704.000 takšnih zadev in jih rešila več kot 702.000. Povprečen čas reševanja teh postopkov je znašal 24 dni.
Digitalni razvoj sodstva se kaže tudi v drugih številkah. Na portalu sodne prakse je bilo lani objavljenih več kot 8200 sodnih odločb, skoraj vse dražbe v izvršilnih postopkih pa so bile izvedene elektronsko. Uradne spletne strani slovenskega sodstva so zabeležile več kot 853.000 obiskov, Vrhovno sodišče pa je bilo aktivno tudi na družbenih omrežjih. V letu 2025 je sodniško funkcijo opravljalo 863 sodnic in sodnikov.
Posebej spodbudni so podatki o zaupanju javnosti v sodstvo. Po ugotovitvah poročila EU Justice Scoreboard za leto 2025 se zaupanje v neodvisnost slovenskih sodišč in sodnikov povečuje tako med splošno javnostjo kot med podjetji. Sodišča so k večji odprtosti prispevala tudi z dnevi odprtih vrat in drugimi dogodki, namenjenimi predvsem mladim, na katerih so predstavljala delovanje sodstva.
Kljub pozitivnim rezultatom poročilo opozarja na več odprtih težav. Ena resnejših ostaja pomanjkanje pravosodnih policistov, zaradi česar je bilo lani odpovedanih skoraj 3000 privedb priprtih in zaprtih oseb na sodišča. V več kot polovici teh primerov je prišlo tudi do odpovedi narokov.
Sodstvo se še naprej sooča tudi s prostorsko stisko, predvsem v Ljubljani. Največji sodišči v državi – ljubljansko okrajno in okrožno sodišče – delujeta na več kot 14 različnih lokacijah, kar povzroča organizacijske in varnostne težave. Sodstvo zato že več let opozarja, da je gradnja nove sodne stavbe edina dolgoročna rešitev.
