Šolarji bodo jedli bolj zdravo

Kranj – »Prehrana v zgodnjih letih posameznikovega razvoja močno zaznamuje prehranjevalne navade in zdravje tudi v odrasli dobi, zato je nujno, da otroke in mladostnike spodbujamo k raznoliki in uravnoteženi prehrani,« poudarjajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). Nove smernice za šolsko prehrano, ki so jih potrdili tudi slovenski pediatri in dietetiki, tako po njihovem mnenju spodbujajo prehranjevanje, ki ohranja in krepi otrokovo zdravje ter je sočasno prijazno do okolja. »To pomeni, da je na krožnikih čim pogosteje lokalna, sezonska, čim bolj naravno pridelana, minimalno predelana in nepakirana hrana,« so poudarili na NIJZ.

Kot poudarjajo, je za zdrav otrokov razvoj najprimernejša pestra mešana prehrana. »Zato je ključno, da otroci že zgodaj spoznajo raznolike jedi, sestavljene iz različnih sezonskih in lokalnih živil.« Obroki naj bi vsebovali zadostne količine zelenjave in polnovrednih žitnih izdelkov ter zmerne količine kakovostne beljakovinske hrane, kot so pusto meso, stročnice, mlečni izdelki, ribe, jajca. »Vključevanje različnih slanih in sladkih prigrizkov, desertov, slaščic, sladkih pijač in sadnih sokov je predvideno zelo redko, saj zaradi sestave ali dodanih številnih aditivov za otroke niso primerni, spodbujajo pa tudi neješčnost in izbirčnost,« so poudarili v prenovljenih smernicah za prehranjevanje v vzgojno-izobraževalnih zavodih. V ponujenih obrokih naj bi zato postopoma omejevali presežene količine soli in sladkorja ter živalskih maščob. »V prevelikih količinah imajo namreč škodljive posledice za zdravje.« Prav zaradi vsebnosti nekoristnega sladkorja so strogo omejili tudi vključevanje sladkih pijač, sadnih sokov in sladkanih napitkov v obroke. »Za žejo in nadomeščanje porabljenih tekočin se priporoča navadna voda, ki je najprimernejša izbira. Zavodi lahko to izbiro dopolnijo tudi s ponudbo nesladkanih čajev, vode z dodanim svežim sadjem ali zelišči, domačo nesladkano limonado, mineralne vode in podobno.« Pri pripravi obrokov naj bi v zavodih upoštevali tudi lokalne značilnosti prehrane in želje otrok, vendar le do mere, ko so še združljive s prehranskimi priporočili. Prinašanje hrane v zavode pa odsvetujejo. »To pri otrocih povečuje tveganje za zdravje (alergije, zastrupitve in podobno), socialne razlike ter neješčnost in izbirčnost.«

Pri tem računajo tudi na podporo staršev. »Sodelovanje med domačim okoljem in zavodom omogoča hitrejše sprejemanje uravnotežene prehrane ter zmanjševanje odpadne hrane, saj bodo otroci in mladostniki bolj verjetno sprejemali ponujeno hrano v zavodu, če bodo podobnih okusov navajeni tudi od doma.«