Šolski sistem sledi spremembam v družbi

Brdo pri Kranju – Na konferenci, ki jo je letos že deseto leto pred začetkom novega šolskega leta pripravil Zavod RS za šolstvo, so osred­njo pozornost namenili družbenim spremembam, ki vplivajo tudi na vzgojo in izobraževanje, kot so digitalizacija, podnebne oziroma okoljske spremembe, spremembe v vrednotah, komunikaciji in družbenih odnosih ... Zato po besedah ministra za vzgojo in izobraževanje Darja Felda tudi na ministrstvu v sodelovanju z ravnatelji stremijo k posodabljanju šolskega sistema, ki se prilagaja družbenim spremembam in tehnološkemu napredku.

Zbrane je nagovoril tudi predsednik vlade Robert Golob, ki je v ospredje postavil prenovo učnih načrtov, ki bo predvidoma uvedena leta 2026, prinaša pa nova znanja za nove čase. Pri tem so po njegovih besedah pomembna tudi pogajanja o prenovi plačnega sistema vzgojno-izobraževalnih delavcev, pri čemer naj bi odpravili nesorazmerja, do katerih je prišlo v zadnjih letih, ko imajo nekateri učitelji zaradi napredovanj višje plače kot ravnatelji. Obenem pa morajo postaviti jasen okvir, je še dodal Golob, znotraj katerega bodo ravnatelji lahko prevzemali več odgovornosti in imeli zato večja pooblastila.

Spremembe v vzgoji in izobraževanju

Aktualne, izvedene in načrtovane spremembe oziroma posodobitve v sistemu vzgoje in izobraževanja, ki so jih pripravili na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje, je več kot šeststo ravnateljem šol in direktorjem javnih zavodov predstavil minister Darjo Felda. Na področju vrtcev je poudaril sistemizirano delovno mesto svetovalnega delavca na vsakih dvajset oddelkov, in ne na trideset, kot je veljalo doslej, pripravljajo tudi novelo zakona o vrtcih. Na področju osnovnega šolstva pa sta tako Felda kot direktor Zavoda RS za šolstvo Vinko Logaj poudarila razširjen program v osnovnih šolah, ki ga bodo v novem šolskem letu izvajali na 144 šolah, nato pa vsako leto še na dodatnih osemdesetih šolah. »Strokovni svet za splošno izobraževanje je letos sprejel predmetnik in kurikularni dokument, ki daje okvir in usmeritve tako za organizacijo kot vsebinsko izvedbo.« Učenci bodo po Logajevih besedah deležni podpore in pomoči, ki so jih prej ponujali v obliki dopolnilnega pouka. »S predmetnikom in organizacijskimi izhodišči so dejavnosti določne tako, da bodo učenci vključeni v posamezne dejavnosti v času, v katerem so prej izvajali podaljšano bivanje.« Felda je med spremembami omenil še spremenjena pravila glede izobraževanja na domu in uvedbo obveznega prvega tujega jezika v prvem razredu, navedel je tudi novosti na področju nacionalnega preverjanja znanja, ki bo po novem obvezno tudi v tretjem razredu, nacionalni preizkus znanja v devetem razredu pa bo mogoče uporabiti kot eno od meril pri vpisu v srednje šole z omejitvijo vpisa. Na področju srednjega šolstva je omenil novelo zakona o maturi, ki izboljšuje transparentnost postopka v zvezi z opravljanjem mature v dveh delih.

Obsežna ​kurikularna prenova

Kot je še poudaril Logaj, ta čas poteka obširna prenova kurikuluma za vrtce ter učnih načrtov in katalogov znanj. Po njegovih besedah namreč učni načrti niso bili prenovljeni več kot 15 let, pred 13 leti so bili le posodobljeni. Tako je ta čas v postopku prenove 225 kurikularnih dokumentov, v kar je vključenih več kot devetsto strokovnjakov.