Ferdinand Bevc / Foto: Jože Košnjek
Ferdinand Bevc / Foto: Jože Košnjek

Spomin na trpeče in pozabljene

V pasaži Kulturnega društva Zarja na glavnem trgu v Železni Kapli so pred leti na pobudo njegovega predsednika Willija Ošine namestili »spominsko uro«, ki jo je oblikoval Marko Lipuš, na njej pa se vrtijo imena 160 žrtev nacističnega režima iz Železne Kaple in okolice. Nekatera od njih so bila pozabljena in doslej nikjer zapisana. Predsednik Ošina je začel razmišljati, da bi vsako od teh žrtev predstavili v posebnem projektu. V petek, 26. julija, je bil storjen prvi korak. Po zaslugi nekdanjega občinskega tajnika Ferdinanda Bevca, ki se je priselil v Koprivno pod Peco in postal zagret raziskovalec krajevne zgodovine, so na razstavi z naslovom V primežu zgodovine predstavili nastanek, življenje in usodo družine Blajs iz Koprivne. Njeni začetki segajo v 12. stoletje. Raziskovalec Ferdinand Bevc je ugotovil, da izhaja poimenovanje iz besed Vleihs/Blajs iz nemške besede Vleiss ali Vleihs, kar je do 14. stoletja pomenilo meso. Zato domneva, da je bil eden od gospodarjev mesar ali pa je klal za druge. Razstava spremlja družino Blajs skozi usodna leta katastrof, kuge in vojn, gospodarjenje in ženitveno politiko ter njeno usodo v času velikih političnih sprememb, ki sta jih povzročila razpad cesarstva in določanje novih državnih meja. Za veliko in trdno družino, ki je vztrajala in oblikovala pokrajino, so bila usodna leta druge svetovne vojne, ko je v nemški vojski, v partizanih ali v taboriščih umrlo kar 17 od 24 vnukov zadnjega gospodarja Andreasa Blajsa. O tem se v družini in tudi v javnosti ni veliko govorilo. Dom je propadal. Za obnovo je poskrbel Thomas Kotogany iz Železne Kaple, daljni potomec Blajsovih, ki je ohranil tudi številne dokumente. Njegov oče je bil po rodu Madžar. Ferdinand Bevc se je v predstavitvi razstave posebej zahvalil za strokovno pomoč Ireni Destovnik in Juliji Schellander, predsednik Willi Ošina pa harmonikarju Thomasu Nečemru, ki je za to priložnost posebej zaigral in zapel nekaj starih slovenskih pesmi, med drugim »večni« Zlati časi, kam hitite in Moj fantič je na Tirolsko vandral …

Vsem sodelujočim pri nastajanju razstave, še posebej pa Williju Ošini in Ferdinandu Bevcu, je zahvalo izrekla tudi županja občine Železna Kapla - Bela Liza Lobnik. Razstava bo odprta do 7. septembra.

Kažipot
ZADNJI KOMENTARJI
Lorem
×