Spomini in pogovor o prihodnosti

Jutri, 18. oktobra, ob 14. uri se bo v Mladinskem domu na Mikschalle 4 v Celovcu začel simpozij ob 70. obletnici ustanovitve Zveze slovenskih organizacij, najstarejše krovne politične organizacije Slovencev na Koroškem. Vodstvo Zveze je na pogovor z naslovom »Spominjanje in identiteta – Izzivi – Prihodnost« povabilo ugledne predavatelje in za pogovor izbralo zanimive teme. Po uvodnih besedah podpredsednika Zveze dr. Avguština Brumnika in generalne konzulke Republike Slovenije v Celovcu Maje Balant Slobodjanac bo znani avstrijski diplomat Wolfgang Petritsch govoril o odnosu nekdanjega avstrijskega kanclerja dr. Bruna Kreiskega do Slovencev (v njegovem času je bilo postavljenih 200 dvojezičnih krajevnih tabel, ki so jih v nekaj nočeh porušili), zgodovinar dr. Danijel Grafenauer pa bo predaval o politični integraciji koroških Slovencev v avstrijske stranke in vlogi dolgoletnega predsednika Zveze dr. Franza Zwittra. Gost Robert Graham Knight bo prestavil člen 7 Avstrijske državne pogodbe in razgradnjo dvojezičnega ljudskega šolstva, nadzornica dvojezičnega šolstva na Koroškem Sabine Sandrieser bo predstavila manjšinsko šolstvo, sledil pa bo pogovor o manjšini, ki se krči. »Spominjamo se svojih korenin, zgodovine in izkušenj prejšnjih generacij. Soočamo se z izzivi sedanjosti, kaj pomeni danes biti koroški Slovenec. In usmerjamo pogled v prihodnost in v perspektive, ki bodo zagotovile obstoj in razvoj naše narodne skupnosti,« so zapisali v vabilu na simpozij.

Partizan'ke Art v Celovcu

V Deželnem muzeju v Celovcu so v začetku oktobra odprli razstavo Partizan'ke Art, umetnost ženskega odpora v Jugoslaviji in na Koroškem. Odprta bo do 16. novembra. Razstava prikazuje nad 30 prispevkov o umetniški dejavnosti žensk kot obliki odpora. Posega na številna področja, na katerih so delovale ženske: od literature, likovne umetnosti, filma in fotografije do tekstila, grafike, gledališča, plesa in glasbe. Ta tema je na Koroškem dolgo igrala komaj opazno vlogo. Poleg tega so bile ženske pred vojno in med njo izključene iz javne sfere, vključitev v partizansko gibanje pa je za številne ženske pomenilo emancipacijo.