O vzgoji skozi šport so na okrogli mizi spregovorili (z leve): Jernej Slivnik, Tadeja Brankovič, Matej Tušak in Lea Furlan. / Foto: Mateja Rant

O vzgoji skozi šport so na okrogli mizi spregovorili (z leve): Jernej Slivnik, Tadeja Brankovič, Matej Tušak in Lea Furlan. / Foto: Mateja Rant

Šport učinkovito vzgojno orodje

Na okrogli mizi z naslovom Vzgoja skozi šport so minuli četrtek v Kranju s pomočjo strokovnjakov s področja vzgoje, športa in psihologije ter znanih športnikov spregovorili o tem, kako šport oblikuje vrednote, odnose in osebnost mladih.

Kranj – V okviru regijskih strokovnih forumov, ki jih pripravlja po celotni Sloveniji, je stranka Fokus v Kranju pripravila okroglo mizo na temo Vzgoja skozi šport. Okroglo mizo je vodil slovenski športni psiholog, univerzitetni profesor in dolgoletni raziskovalec na področju psihologije športa in motivacije Matej Tušak, ki je v uvodu poudaril pomen športa kot vzgojnega orodja, ki ne oblikuje le telesnih sposobnosti, temveč tudi značaj, vrednote in socialne veščine mladih.

Šport ljudi oblikuje v čvrste osebnosti, je poudaril Matej Tušak in dodal, da ima šport številne pozitivne vplive pri vzgoji mladih, saj jim pomaga razvijati delovne navade, potrpežljivost, odgovornost, samoiniciativnost, avtonomnost, vztrajnost, samodisciplino ...

Šport ljudi oblikuje v čvrste osebnosti, je poudaril Matej Tušak in dodal, da ima šport številne pozitivne vplive pri vzgoji mladih, saj jim pomaga razvijati delovne navade, potrpežljivost, odgovornost, samoiniciativnost, avtonomnost, vztrajnost, samodisciplino ... Obenem se prek športa navadijo soočati tako z zmagami kot porazi, kar vse prispeva k zdravemu razvoju osebnosti. Poudaril je, da je danes bistveno težje vzgajati kot nekoč. »Stranpoti in skušnjav je več, starši imajo manj časa, otroci pa so vključeni v številne aktivnosti.« A prav prek športa so po njegovih besedah mladi zaposleni na pozitiven način, posledično pa jim pomaga, da ne zapadejo v različne oblike zasvojenosti. »Koristni učinki gibanja in športa so izjemno široki in pestri, in če se jih zavedamo, jih lahko v celoti izkoristimo,« je poudaril Tušak in dodal, da so pomembne tudi terapevtske aktivnosti, ki vključujejo gibanje, zlasti v primerih anksioznosti, izgorelosti ali pri soočanju z identitetnimi krizami.

Šport blaži stiske pri mladih

Pritrdila mu je tudi sociologinja Lea Furlan, ki se že dvajset let ukvarja s težavami zaradi uporabe drog pri mladih, v zadnjem času naraščajo tudi težave zaradi zasvojenosti s tehnologijo. »Raziskave kažejo, da ima vedno več mladih težave z duševnim zdravjem, kar je eksponentno naraslo zlasti po kovidnem obdobju. In prav šport dokazano lajša oziroma blaži duševne stiske,« je poudarila in dodala, da šport zmanjšuje stres, tesnobo in depresijo ter krepi samozaupanje in občutek pripadnosti. »Mladi skozi šport razvijajo odgovornost in se učijo, da je uspeh rezultat truda, poraz priložnost za rast, sodelovanje v ekipi pa zahteva disciplino in spoštovanje. Te lastnosti nato prenašajo v šolo ter kasneje v življenje in delo.« Šport mladostniku ponuja nekaj, kar jim danes pogosto primanjkuje: red, strukturo in jasna pravila. Raziskave po njenih besedah kažejo, da mladi, ki so vključeni v organiziran šport, bistveno manj posegajo po alkoholu, cigaretah in drogah, ker jim šport ponuja naravno alternativo – občutek adrenalina, izziva in dosežka, ki ga sicer nekateri iščejo v substancah. Šport pa ni le uspešna preventiva pred tveganimi vedenji, ampak lahko s športom zapolnimo tudi vrzel, ki nastane, ko nekomu vzamemo tisto, s čimer je zasvojen.

V športu enostavno uživata

O pozitivnih vplivih ukvarjanja s športom sta spregovorila tudi nekdanja vrhunska biatlonka Tadeja Brankovič in paraalpski smučar Jernej Slivnik. Tadeja Brankovič je poudarila, da jo je šport naučil vztrajnosti in potrpežljivosti ter osredotočanja na cilj, pri čemer si ni dopuščala odstopanja ali popuščanja. In kot je zatrdila, v športu še danes uživa in ji tudi po koncu športne kariere lajša vsakdanjik. »V športu sem se počutila kot v neki centrifugi, niti za trenutek nisem pomislila, da bi odnehala.« Ta občutek, je priznala, jo je vodil tudi kasneje v življenju. »Ti občutki zadovoljstva, sreče so me spremljali tudi, ko je bilo res težko – tedaj se jih spomniš in greš naprej. Šport mi je dal kondicijo, delovne navade, kompetence soočanja s stresom in organizacijske sposobnosti.« Obenem se lahko športu zahvali, je še dodala, da se je po štirih športnih olimpijadah spopadla še s peto olimpijado, kot je označila svoj boj z rakom. »Prav izkušnje iz športa so bile odločilne, da sem se ob diagnozi zavedala, da s tem še ni konec sveta.« In tudi spopadanje z boleznijo je bilo lažje zaradi dobre telesne in psihične kondicije, je še dodala.

Jernej Slivnik, ki je pri petih letih starosti doživel prometno nesrečo, v kateri je utrpel poškodbo hrbtenjače, je priznal, da brez športa danes ne bi bil to, kar je, saj šport zanj predstavlja vse tisto, kar ima najraje. »Prek športa sem spoznal ogromno ljudi in precej sveta ter se razvil v aktivnega človeka.« Zdaj že deset let tekmuje v parasmučanju v svetovnem pokalu, marca prihodnje leto ga čakajo tudi tretje olimpijske igre, smučanje pa ima rad že od otroštva. »Ko sem se zbudil iz kome in so mi povedali, da ne bom več hodil, sem najprej vprašal, če smučal bom pa še lahko,« je še v smehu priznal Slivnik.