Športne in druge aktivnosti naj bodo varne

Ljubljana – Strokovnjaki priporočajo, da so otroci in mladostniki med tednom zmerno do visoko intenzivno telesno dejavni v povprečju vsaj eno uro dnevno. Tveganje za poškodbe je mogoče zmanjšati z ustreznim ogrevanjem in raztezanjem, pomembni pa sta tudi ustrezna količina spanja in varno okolje za rekreacijo, svetujejo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ).

Pri izbiri aktivnosti je treba upoštevati otrokovo starost in telesni razvoj. Na inštitutu priporočajo tudi, da se otrok udejstvuje v več različnih športih, saj mu raznolikost gibanja zagotavlja razvoj širokega spektra telesnih zmogljivosti in spretnosti. Ob tem velja tudi, da je čas za premor »prav tako dragocen kot vadba sama«, so zapisali v objavi na spletni strani.

NIJZ je zaradi tretjega vročinskega vala v Sloveniji opozoril organizatorje športnih aktivnosti, športna društva, trenerje, vaditelje in rekreativce na povečano tveganje za zdravje ob izvajanju športnih aktivnosti na prostem. Pri temperaturah zraka nad 35 stopinj Celzija in ob visoki zračni vlagi naravni mehanizmi ohlajanja telesa namreč niso več dovolj učinkoviti. Organizem toploto težje oddaja, kar povečuje tveganje za pregrevanje, so posvarili.

Uporaba čelade tveganje za poškodbe zmanjša za 75 do 85 odstotkov

Otroci so bolj varni tudi z uporabo primerne varovalne opreme. Med drugim je pri kolesarjenju, vožnji z e-skirojem, rolkanju, rolanju in jahanju obvezna uporaba čelade, ki tveganje za poškodbe zmanjša za 75 do 85 odstotkov. Če otrok nosi očala, naj jih med rekreacijo zamenja s športnimi očali z dioptrijo, ki pa morajo biti izdelana iz ustreznega materiala, da ne med igro ne zlomijo. Če otrok nosi fiksni zobni aparat, je priporočljiva tudi uporaba ščitnika za usta, svetujejo na NIJZ.

Posebni ščitniki so priporočljivi tudi pri rolanju, rolkanju in nogometu. Ključna pa je še ustrezna obutev, ki je potrebna na primer pri košarki, nogometu in kolesarjenju. V vročini svetujejo tudi nanašanje sončne kreme z zaščitnim faktorjem 30 ali več, odporno proti znojenju.

Otroke naj starši opozarjajo tudi na zadostno pitje tekočin. Na NIJZ priporočajo, da otroci nekaj vode spijejo že pred vadbo, tudi med dejavnostjo pa naj imajo redne odmore za hidracijo. Otroci, ki so redno telesno dejavni, imajo tudi večje potrebe po hranilih. Dve do tri ure pred vadbo naj otroci zaužijejo večji obrok z raznolikimi živili, eno uro pred vadbo pa tudi manjši energijski prigrizek, na primer sadni sok z nemastnim pecivom.

Na policiji staršem priporočajo še, naj otroke spodbujajo k prijateljskim odnosom na igrišču, poudarijo pa naj tudi pomen medsebojnega spoštovanja in jih opozorijo, da nasilje ni pravi način za reševanje konfliktov. »Predvsem pa bodite zgled svojim otrokom, saj ste jim prav vi prvi in pomembni vzorniki,« so dodali.

Med pogostimi poškodbami tudi pretres možganov

Pri ekipnih športih, kot je nogomet, so med otroki in mladostniki pogoste poškodbe gležnjev, kolen, prstov in zapestij, so opisali na NIJZ. Pri gibanju je pomembna tudi pravilna tehnika, s katero je mogoče lahko zmanjšati tveganja za poškodbe sprednje križne vezi in kolenskega sklepa, ki je ena od pogostih poškodb pri športih z žogo. Do 10. oziroma 12. leta na primer ni priporočljiv udarec žoge z glavo pri nogometu, ker lahko povzroči pretres možganov ali poškodbo vatu.

Pri vožnji z e-skirojem mladi predvsem podcenjujejo potencialne nevarnosti vožnje, zato se kar tretjina poškodb z e-skiroji zgodi na prvi vožnji, so opozorili. Otroci in mladostniki so sicer v cestnem prometu najranljivejši udeleženci, zato je za večjo varnost nujno upoštevanje cestnoprometnih pravil. Na policiji opozarjajo, da je vožnja s kolesi po planinskih poteh in v gozdu je dovoljena le izjemoma, samo v določenih primerih ali ko je to posebej označeno, so poudarili v objavi na spletu.

Najpogostejše poškodbe pri košarki so zvini gležnja, poškodbe roke, prstov, glave, obraza in zob, pri nogometu pa poškodbe mišic, zvini sklepov in udarnine vključno s pretresom možganov. »Poznati moramo zgodnje simptome in znake pretresa možganov, ki se lahko pojavijo neposredno po nezgodi. Vedeti moramo, da lahko opozorilni znaki nastopijo tudi kasneje, po nekaj dneh ali celo tednih,« so opozorili na NIJZ.

Znaki, ki jih lahko opazijo starši, so med drugim, da se otrok ne more spomniti dogodkov pred in po udarcu ali padcu, da otrok kaže spremembe v vedenju, pri gibanju je neroden, na vprašanja pa odgovarja počasi. Otrok pa lahko poroča o glavobolu, dvojnem ali zamegljenem vidu ter večji občutljivosti na svetlobo in hrup.

Zaradi vročinskega vala ključna prilagoditev športnih aktivnosti na prostem

Na NIJZ odsvetujemo neposredno izpostavljanje sončnim žarkom med 10. in 17. oz. 18. uro, zlasti otrokom, starejšim in osebam s kroničnimi boleznimi. Visoke temperature pa predstavljajo tveganje tudi za mlade in zdrave ljudi. »Naporna telesna dejavnost, kot so intenzivni treningi, tekmovanja, dolgotrajni pohodi ali kolesarjenje, lahko povzroči izčrpanost zaradi vročine ali toplotni udar. Tveganje je večje pri osebah, ki niso aklimatizirane na vročino ali nimajo ustrezne telesne pripravljenosti,« so zapisali na svoji spletni strani.

Organizatorjem športnih aktivnosti priporočajo, da treninge na prostem prestavijo v zgodnje jutranje ure, pred 10. uro, tekmovanja in druge intenzivne športne aktivnosti pa načrtujejo po 17. uri. Svetujejo jim tudi, da trajanje in intenzivnost vadbe prilagodijo vremenskim razmeram, zagotovijo zadostne količine pitne vode, možnost rednega ohlajanja in sence za udeležence, posebno pozornost pa namenijo otrokom, mladostnikom, starejšim ter osebam s kroničnimi boleznimi.

V primeru napovedanih izjemno visokih temperatur na NIJZ priporočajo, da organizatorji razmislijo tudi o prestavitvi ali odpovedi aktivnosti na prostem, kadar ustreznih prilagoditev ni mogoče zagotoviti.